Velenje, 3. marca – Da se v MO Velenje skrbno lotevajo urejanja okolja v mestu, dokazuje med drugim komisija za nadzor nad urejenostjo mesta, ki aktivno spremlja stanje zelenih površin in pripravlja predloge izboljšav, kako mesto narediti še bolj urejeno in prijetno za bivanje. V urejanju mesta pa sodelujejo tudi krajevne skupnosti in mestne četrti – hišniki in številni posamezniki, ki skrbijo za urejeno okolico večstanovanjskih stavb.
Prav tem in vsem, ki jih tematika zanima, je bilo namenjeno brezplačno predavanje o negi dreves, grmovnic, travnih površin in cvetličnih gred, ki sta ga v mali dvorani Doma kulture izvedla mag. Nataša Dolejši, univ. dipl. inž. agronomije, in Simon Ogrizek, dipl. inž. agronomije in hortikulture.
Kot je v uvodu povedala predsednica komisije za nadzor nad urejenostjo mesta Aleksandra Vasiljević, MO Velenje v sodelovanju s koncesionarjem in ob strokovnih nasvetih obeh strokovnjakov skrbi za drevnino in grmovnice na “svojih” zemljiščih, kjer so zelene površine solastnina etažnih lastnikov stanovanj, pa MO Velenje nima pristojnosti.
Predavatelja sta opozorila na najpogostejše napake pri obrezovanju in vzdrževanju zelenih površin. Pravilna nega dreves in grmovnic ni pomembna le z estetskega vidika, ampak tudi z vidika varnosti, zdravja rastlin in dolgoročne trajnosti mestne drevnine. Nepravilni posegi lahko povzročijo oslabitev dreves, večjo dovzetnost za bolezni in škodljivce ter povečano tveganje za lomljenje vej.
Kaj obrezujemo in kaj negujemo?
“Pravzaprav je obrezovanje zelo specifična tema in vedno rečem, da rastline negujemo z rezjo,” je to dilemo pojasnil Simon Ogrizek in dodal osnovno pravilo nege grmovnic: “Tiste, ki cvetijo pomladi, negujemo z rezjo po cvetenju, tiste, ki cvetijo poleti in jeseni pred cvetenjem in tudi tiste, ki cvetijo pozimi, negujemo z rezjo po cvetenju. In nega pomeni, da izrežemo stare veje, kar je zgoščeno, kar je suhega, in to je tudi vse, če želimo lep grm in lepo cvetenje,” je dejal. Obrezujemo pa tiste grmovnice, ki jih oblikujemo za žive meje ali skulpture, torej gaber, liguster ali kalino, bukev …
Dodal je še en univerzalen nasvet, namreč pravilen izbor in umestitev grmovnice v prostor: “Rastlino moramo poznati, ji dovoliti, da razvije svoj naravni habitus, da lahko v naravi pokaže vse svoje odlike,” je naročil in priporočil, da v tem času, ko nas toplota sonca že kliče na prosto, počistimo listje, odpadle veje, pri trajnicah odrežemo odmrle nadzemne dele in vse počistimo. “To pa je tudi vse,” je dodal.
Skupna skrb za drevnino
Nataša Dolejši je najprej povabila občane in upravnike stavb, da sporočajo svoje pobude, informacije o stanju dreves in grmovnic prek vloge za urejanje zelenic in nasadov, ki je objavljena na spletni strani MO Velenje. “Sporočite, kakšna je težava, kaj ugotavljate pri stanju drevesa – so polomljene veje, krošnja ogroža varnost ljudi, ima drevo poškodovane korenine zaradi sanacijskih del v tleh, se na deblu razraščajo glive …” je naštevala primere, v katerih si bo komisija ogledala stanje in ukrepala.
Na splošno pa obrezovanje dreves ni priporočljivo za reševanje težav, kot so: senčenje nameščenih sončnih kolektorjev, motnje pri sprejemanju TV in mobilnega signala, odpadanje listja in plodov v jeseni, alergije, premikanje krošnje in vej v vetru …
S fotografijami mestnih dreves je ponazorila nestrokovne reze in poškodbe dreves, prikazala razliko med obrezovanjem in nego delovnih dreves – to je tistih, ki jih gojimo zaradi plodov, krme, stelje, pletarstva – ter parkovnih dreves.
Prav tako kot Simon Ogrizek je opozorila na to, da je pred izbiro in saditvijo drevesa treba pomisliti, katero drevesno vrsto sadimo in kakšno bo to drevo v odrasli dobi.
“Kajti pri drevesih, ki imajo v svojem habitusu, da zrastejo 30 metrov visoko in 20 metrov široko, s kakršnokoli rezjo ne moremo te tendence umiriti in se vseskozi borimo z višino. S tem ko drevo rigorozno obrezujemo, pa njegov habitus ni več močen, ampak se na določenih mestih pojavijo trohnobe. To so šibke točke in torej z nepravilno rastjo ustvarimo potencialno nevarno drevo.” Drevo zato oblikujemo, ko je mlado, kasneje pa le vzdržujemo pravilno rast.
Nataša Dolejši je povedala še, da je v katastru dreves v ožjem mestnem središču popisanih 7.000 dreves iz 180 rodov. V razpravi pa so udeleženci predavanja postavili še nekaj vprašanj o drevesih ali nasadih v posameznih področjih mesta, zato sta oba predavatelja ponudila, da lahko podobno predavanje pripravita tudi v posameznih krajevnih skupnostih. Interesenti lahko prošnjo naslovijo na MO Velenje.
