Velenje – Rak zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu je pomembna, a pogosto spregledana poklicna nevarnost. Letno več kot 100.000 (nekdanjih) delavcev umre zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu. Z razumevanjem nevarnosti rakotvornih snovi na delovnem mestu in s proaktivnimi ukrepi lahko zmanjšamo pojavnost poklicnega raka in ustvarimo varnejše delovno okolje.

Karmen Petek, mag. zdr. nege iz Društva za boj proti raku Velenje, pojasni, da je svetovni dan boja proti raku (4. februar) pomemben opomnik na globalne izzive, povezane z rakom, vključno s poklicnim rakom, ki ga pogosto spregledamo.  »V splošnem je delež rakov, ki jih je mogoče pripisati delovnim razmeram, bistveno manjši od tistega, ki je posledica nezdravih življenjskih navad in razvad. Pa vendar je rak pogosto spregledan kot poklicna nevarnost, ker se simptomi običajno razvijajo šele po daljšem obdobju izpostavljenosti rakotvornim snovem. Poleg tega so številni poklicni rakotvorni dejavniki skriti ali niso takoj očitni, kar pomeni, da se nevarnosti ne prepoznajo pravočasno.«

Glavne rakotvorne snovi na delovnem mestu

»Glede na to, koliko je znanega o morebitni povezanosti z rakom, strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka iz Lyona razvrščajo kemikalije, njihove zmesi in proizvodne postopke pa tudi viruse in fizikalne dejavnike v štiri skupine. V prvi skupini so tisti, za katere je dovolj dokazov, da so rakotvorni.
Med najpogostejše rakotvorne snovi spadajo azbest, cigaretni dim, benzen, formaldehid, toksični hlapni organske spojine (TVOC), kancerogeni hlapi pri varjenju, kremenčev prah, različni pesticidi in herbicidi,« našteva Karmen Petek in doda, da morajo za preprečevanje raka v zvezi s poklicem zakonodajalci predpisati ukrepe, s katerimi naj bi preprečili ali kar se da zmanjšali izpostavljenost delavcev.
V Sloveniji to področje ureja Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem. Delodajalci lahko zmanjšajo tveganje s pomočjo doslednega upoštevanja ustreznih zaščitnih ukrepov, ki jih delavcu zakonsko zagotavljajo. Ti so: obvezna predpisana uporaba osebne zaščitne opreme (mask, rokavic, zaščitnih oblek), zagotavljanje ustrezne ventilacije, redno usposabljanje delavcev, redno spremljanje in merjenje koncentracije rakotvornih snovi v zraku ter zagotavljanje nadomestnih varnih snovi, kjer je to le mogoče.

Sami poskrbimo za svojo zaščito

Delavci del odgovornosti za zdravje na delovnem mestu nosijo tudi sami, zavedati se morajo tveganj in slediti ustreznim varnostnim postopkom. Posamezniki se lahko o tveganjih na delovnem mestu, uporabi ustreznih zaščitnih sredstev ter rednem spremljanju lastnega zdravja (preventivni pregledi) izobrazijo. Ob morebitnih znakih bolezni naj se takoj posvetujejo z zdravnikom.
»Z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in ozaveščanjem lahko delavci učinkovito zmanjšajo tveganje za poklicne bolezni, vključno z rakom. Zato vam Ministrstvo za zdravje, Onkološki inštitut in Društvo za boj proti raku svetujemo, da se tudi sami pozanimate, s kakšnimi snovmi imate morda opravka na delovnem mestu, in da natančno upoštevate navodila o varnosti in zdravju pri delu,« še zaključi Karmen Petek.