Topolšica, 5. februarja – Spoštovanje, strpnost, razumevanje, sodelovanje, človečnost, odpuščanje. Vse te besede so se med različnimi generacijami slišale največkrat v DEOS Centru starejših Zimzelen, kjer so pripravili medgeneracijski pogovor o miru. Povod zanj je bilo odprtje razstave 42 likovnih del učencev 6., 7. in 8. razredov desetih osnovnih šol v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Nazarjah in Ljubnem ob Savinji, ki so jih ustvarili s pomočjo svojih mentorjev in mentoric na povabilo in pod sponzorstvom Lions kluba Velenje.
Kot je v uvodu povedala predsednica Lions Kluba Velenje Alenka Avberšek, je bil klub lokalni organizator mednarodnega likovnega natečaja pod imenom Plakat miru. Vanj se letno vključuje preko 400.000 otrok po vsem svetu.
»Namen natečaja je spodbuditi otroke v starostni skupini od 11. do vključno 13. leta k razmišljanju o življenju, miru na svetu, prihodnosti, ljubezni in medsebojnem razumevanju in da ti svoja občutja sami in s pomočjo mentorja z različnimi tehnikami predstavijo kot likovna dela,« je povedala Avberškova.
Pogovor je vodila Nataša Gerkeš, svoja razmišljanja pa so delile osnovnošolke Mija Sušec, Manica Hrovat, Lara Nuhanovič in Brina Grofelnik, likovna mentorica v osnovnih šolah Antona Aškerca Velenje Jelka Repenšek ter stanovalki Zimzelena Maruša Golavšek in Margareta Polovšak.
Za pogovor o (ne)miru si ne vzamemo časa
Misli o tem, kako razumejo mir, kako ga doživljajo v sebi, v svojem okolju, kaj je zanj treba narediti, kako ga je treba gojiti na vseh ravneh – od osebnega miru do miru v družini in okolju, v katerem živimo, kako za mir med nami s svojim zgledom vplivati na druge, kako se izogibati nemiru – so se med najmlajšimi in starejšimi prepletale in dopolnjevale.
Po besedah mladih učenk se mir med nami začne z jutranjim pozdravom in vračilom pozdrava, z nasmehom, s katerim pokažemo medsebojno spoštovanje, ko se do drugega obnašamo tako, kot želimo, da se on obnaša do nas; kako na mir v nas samih in to, kako ga širimo na druge, vpliva vzgoja od doma; da lahko in zmoremo sprejemati različnosti med nami, ne glede na barvo, vero in nagibe; da znamo sprejeti različna mnenja drugih, ne le svojega. Da nam ni vseeno za druge.
Za mir v svojem okolju se pogovarjamo s tistimi, ki nam mir dajejo, in se oddaljimo od tistih, ki nam ga jemljejo. Je pa pri tem, da bi lahko bili z njimi bolj strpni, treba razumeti, da vsi ne izhajamo iz enako temperamentnih, varnih in čutečih okolij. Varne in ljubeče družine so temelj notranjega miru otrok in odraslih.
Ko temu ni tako, bi si morali prizadevati ustvariti ustreznejše okolje vsaj v šoli in družbi, če ga mladi doma nimajo. Mladenke so s prstom pokazale na negativen vpliv družbenih medijev posebej na otroke in mladostnike. Starši nimajo dovolj nadzora nad tem, koliko in kje njihovi otroci zapadajo pod vpliv vrstnikov in starejših na omrežjih. Tudi zato prav ti brez slehernih omejitev netijo razraščanje nespoštljivih in neprimernih odnosov med otroki in mladimi.
O razraščanju nemira, nestrpnosti in napetostih na vseh ravneh bi se morali, da bi našli prave rešitve, veliko več pogovarjati. A si za to ne vzamemo časa, ne v šolah, ne doma.
Mir je velika vrednota
Stanovalki sta svoje razumevanje miru z veseljem delili s tako mladimi sogovornicami. »Mir je velika vrednota. Pomeni blagostanje, razumevanje in srečo, brez prepirov in sovražnosti, zdrave medsebojne odnose. Predstavlja brezskrbno prihodnost in starost. A danes v svetu ni tako. Nemiri so vir neskončnega trpljenja, žrtev in uničenih domov premnogih,« je svoj zapis o miru brala Margareta Polovšak in mladim položila na dušo: »Vi, mladi, ste poslanci miru, nosite ga v sebi in med ljudi. Ustvarjajte čas za brezskrbno prihodnost. Mi, starejši, vam bomo sledili in podprli vsa vaša prizadevanja, da bi vladal mir v družinah, med ljudmi in med narodi.«
»Ključ do miru med ljudmi je notranji duševni mir vsakogar od nas. Treba ga je gojiti s hvaležnostjo za vsak doživeti dan in ga prenašati na soljudi. Vsi želimo živeti dobro. Je to vedno tudi prav? Starejši si moramo sami sebi z leti, prej ali slej, odgovoriti, ali smo v življenju delali prav. Da globoko v sebi čutimo, da delamo prav še danes. Le tako bomo imeli mir. Naš notranji in splošni mir. Oba sta pomembna. Če bo to počela večina, ne bo bojazni za mir med nami,« pa je svoje misli dodala Maruša Golavšek.
