Gruzija je dežela, kjer se prepletajo nasprotja in kontrasti, in to ji daje edinstven značaj. Njen bogat zgodovinski in kulturni zaklad je povezan z mističnostjo vzhoda in eleganco zahodnega sveta, kar ustvarja prav posebno vzdušje. Gruzijci so izjemno ponosni na svojo dolgo tradicijo, jezik in pisavo. Vse več Slovencev jo odkriva kot svojo naslednjo destinacijo. Na pogovor smo povabili našo bivšo sodelavko Ano Marijo Kolar, ki se je pred nekaj leti preselila v deželo gostoljubnih ljudi, kot sama poudari.

Gruzija je kljub temu, da sem odraščala v Velenju, postala moj dom

»Vse razlike, ki jih zdaj opazim, so me na začetku presenetile, a sčasoma sem jih sprejela kot del svoje nove realnosti. Ena največjih razlik je vsekakor kultura – ljudje so zelo ponosni na svojo zgodovino, vero in domovino. Gruzija ima dolgo in bogato zgodovino, ki se jo čuti v vsakem kotičku dežele, in ta ponos je nekaj posebnega.
Slovenci smo sicer prav tako domoljubni, vendar na  drugačen način. Čeprav Gruzija ni del Evropske unije, se mnogi štejejo za Evropejce, po drugi strani pa se v državi čuti, da je še vedno precej povezana z vzhodno kulturo. Država se razvija, a so mnogi deli Gruzije še vedno precej 'na kamot', kot bi rekli moji starši, ki to primerjajo z Jugoslavijo pred nekaj desetletji. Tam je še vedno zelo prisotna tradicionalna vrednota skupnosti – ljudje so zelo odprti, prijazni in radi se družijo, kar mi je bilo hitro všeč,« svojo novo domovino predstavi Ana Marija.

Kaj pa odnos do tujcev? »V tem pogledu je Gruzija nekaj posebnega. Gruzijci so znani po svoji gostoljubnosti. Ko sem prišla tja, sem bila sprva zgolj turistka, a me je že takrat gostoljubnost presenetila. Ko sem se kasneje preselila v Svanetijo, pa sem postala del njihove skupnosti. Sosedje so se zelo potrudili, da sem se počutila dobrodošlo, vedno so bili pripravljeni pomagati, bodisi pri gradnji hiše bodisi pri prevozih. Zelo si pomagajo med seboj in to povezanost čutiš vsak dan.«

Kaj početi v Gruziji?

»Gruzija ima vse sodobne tehnologije, kot so pomivalni in pralni stroji, telefoni in televizije, a kljub temu je način življenja še vedno zelo povezan s tradicijo in življenje izgleda kot v 60. letih. Zanimivo je, da v Gruziji mnoge stvari, kot je predelava hrane, na primer koline in proizvodnja mlečnih izdelkov, potekajo na način, ki ni reguliran tako, kot smo vajeni v Sloveniji. Za mnoge Gruzijce so pomembna kmetijska dela – gojijo krompir, ukvarjajo se z živinorejo, vse to pa se prepleta z življenjem, ki temelji na turizmu.
Moja naloga je, da sodelujem pri turizmu, saj s partnerjem vodiva turistično agencijo, ki goste iz Slovenije popelje v Gruzijo, tako poleti kot pozimi. Poleti so priljubljeni trekingi, pozimi pa turno smučanje. Med tem pa je tudi nekaj mirnejših mesecev, ko se lahko ukvarjam z drugimi stvarmi ‒ na primer z umetnostjo in branjem ‒ ali pa preprosto uživam v sproščenem življenju,« odgovarja Ana Marija in poudari, da jo poišče kar nekaj Slovencev. V zadnjih dveh letih Gruzijo obišče še posebej veliko motoristov.
»Večina ljudi preprosto uživa v druženju, včasih prenočijo pri nas, kar je zelo prijetno, saj Slovenija ni velika in pogosto naletimo na stare znance. Tako sem v zadnjem času spoznala mnoge, ki so se odločili obiskati Gruzijo, in to je še ena stvar, ki me povezuje z domovino.«

Gruzija postaja raj za turne smučarje

Kavkaške gore so izjemno prostrane, višje od Alp in z idealnimi razmerami za smuko. »Najvišji vrh v bližini je Elbrus, ki doseže 5.642 metrov in je le 20 kilometrov zračne linije oddaljen od nas, čeprav leži na ruski strani. Vrhovi v Gruziji segajo od 3.000 do 5.000 metrov, s klimatskimi pogoji, ki prinašajo obilico snega. Že septembra začne snežiti, zato je snega res vedno dovolj.
Posebnost teh gora je tudi to, da zaradi vpliva vlažnega zraka s Črnega morja nastane suh pršič, ki je idealen za turno smuko. V Evropi tega ni vedno mogoče pričakovati, saj je sneg včasih prava sreča, medtem ko tu sezona traja od decembra do aprila, kar pomeni dolgo smučarsko sezono, polno snežnih padavin.«

Okusna hrana – ajdova kaša, pite, orehi

»Vedno sem bila zelo odprta do novih kultur in hitro sem se prilagodila novemu okolju, še posebej na področju hrane. Recimo ajdovo kašo, ki je tudi v Sloveniji tradicionalna jed, tam pogosto jedo, vsak dan. Turisti v Gruziji obožujejo njihovo hrano, ki je zelo okusna in raznolika. Pogosto uživajo v mesnih jedeh, kot so pite z mesom, fižolom, dober je sir, veliko je orehov. Poleg tega so priljubljene tudi zelenjavne jedi in kruh. Hrana je zelo cenjena, otroci pa redko iščejo pico.«
Ana Marija prizna, da se je njen pogled na življenje po selitvi v Gruzijo zelo spremenil. »V Gruziji cenim mirnejši način življenja, brez nenehnega hitenja. Tukaj imam več časa za družino, kar je nekaj, kar mi v Sloveniji pogosto manjka. Ljudje tu živijo bolj sproščeno, prazniki so pogosti, in vse skupaj daje občutek, da so pomembne stvari na prvem mestu. V Sloveniji pa se zdi vse hitrejše in bolj stresno.«

Vpliv bližnje Rusije

Gruzija ima na vzhodu mejo tudi z Rusijo in kljub visoki gorski meji, ki jo loči od nje, je njen vpliv v Gruziji še vedno prisoten. »Trenutna vlada, ki Gruzijo vodi že 12 let, je proruska, kar je postalo še bolj očitno po nedavnih volitvah. Gruzija je med vojno v Ukrajini ostala nevtralna, saj se izogibajo konfliktom z Rusijo. Poleg tega je predsednik vlade pred kratkim izjavil, da Gruzija zavrača pogajanja o članstvu v Evropski uniji, kar je mnoge močno razburilo, saj bi to pomenilo korak nazaj v smeri evropske integracije in morda bližje povezovanje z Rusijo. Zato imajo v Gruziji zdaj kar hude proteste proti vladi, ki so posledica teh odločitev. Vsekakor bo zelo zanimivo spremljati, kako se bodo stvari razvijale,« Ana Marija pojasni aktualno politično dogajanje v Gruziji.

Dva božiča, dve novi leti

Prihajajo prazniki in Ana Marija bo seveda praznovala dva božiča. »V naši mešani družini praznujemo oba božiča – tako slovenskega kot gruzijskega. Najprej postavimo smrečico, obdarujemo se in praznujemo novo leto, kot Slovenci. Poleg tega pa praznujemo še gruzijski ortodoksni božič 6. januarja, ki je bolj osredotočen na druženje in obiske, brez poudarka na smrekici in obdarovanju. Gruzijski božič je bolj duhovni, tradicionalni praznik. Poleg tega praznujemo 13. januarja še starodavni, ortodoksni vstop v novo leto z zabavami in ognjemeti. Tako v bistvu praznujemo dva božiča in imamo dve novoletni praznovanji.«