Novembra smo obeležili svetovni dan hrane. Z letošnjim sloganom Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost so želeli opozoriti na pomen raznolikosti in varnosti hrane. Vsak izmed nas ima namreč pravico do hranljive, dostopne, varne, raznolike in trajnostne hrane. Na svetu pa je še vedno ogromno ljudi (okoli 733 milijonov), ki se soočajo z lakoto in podhranjenostjo.
Prvič v zgodovini Slovenije smo v novembru praznovali Teden slovenske hrane, prav tako pa smo 19. novembra obeležili mednarodni dan polnozrnatih žit in s tem opozorili na pomembnost uživanja le teh.
»Glavni namen dogodkov je poudarjanje lokalne hrane, podpiranje domačih pridelovalcev in kmetov. Prav tako pa pomeni veliko za ohranjanje slovenske dediščine, saj poudarja povezanost s slovensko hrano, pri čemer spodbuja ljudi h kupovanju in k izbiranju domačih pridelkov, ki so del kulinarične tradicije. Vključujoč hrano z različnih slovenskih kmetij, kot so meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, zelenjava in sadje, ohranja običaje in tradicijo (tradicionalni načini priprave hrane), spodbuja lokalno pridelavo (ohranjanje slovenskega podeželja in tradicionalnega kmetijstva) in predstavlja priložnost za povezovanje skupnosti (izmenjava znanj med generacijami, med različnimi regijami, hkrati pa se krepijo medsebojni odnosi in povezanost),« poudari Anja Zupanc iz Centra za krepitev zdravja ZD Velenje.
Kako pomembno je ohranjanje tradicije med decembrskimi prazniki?
»S tradicionalnimi slovenskimi jedmi ohranjamo pristne okuse in našo kulturno dediščino. Tako prenašamo stoletja stara kulinarična znanja, spoštujemo naše korenine in običaje. Podpiramo lokalne pridelovalce in kmetijstvo, saj jedi temeljijo na lokalnih sestavinah, ki so del različnih slovenskih regij. Na ta način se povezujemo z naravo in prispevamo k trajnostnem razvoju. Tradicionalna hrana je hranljiva in zdrava, hkrati pa prinaša zadovoljstvo in udobje. Slovenija se ponaša z veliko kulinarično raznolikostjo, saj se jedi razlikujejo glede na geografsko lego. To nam ponuja širok spekter okusov,« pravi Anja Zupanc, ki poudari, da je v jesenskem in zimskem obdobju značilno uživanje kislega zelja in kisle repe. »Zraven ne pozabimo na kranjsko klobaso, ki je prav tako del slovenske tradicije. Če pa omenimo še druge tradicionalne jedi, so tu še prekmurska gibanica, ajdov krapec, bovški krafi in še ogromno drugih, ki so del nas. Tradicionalne jedi nam prinašajo občutek domačnosti, udobja in topline, ob pripravi pa ohranjamo pomembne običaje, ki povezujejo različne generacije.«
