Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek sta se udeležila izredne seje Sveta delavcev in Sindikata SPESS Premogovnika Velenje (PV), ki je bila sklicana predvsem z namenom seznanitve socialnih partnerjev družbe z najaktualnejšim dogajanjem glede prihodnosti PV.
V pripravi sta predloga Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (prej t. i. Interventni zakon) in Zakona o postopnem zapiranju PV. Oba zakona sta ključna za prihodnost tako PV kot tudi TEŠ. Poslovodstvi in socialni partnerji obeh družb so na oba zakona že podali svoje pobude za spremembo oz. dopolnitev. V pripravi je še tretji, prav tako izjemno pomemben Zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije – vsi trije naj bi po zagotovilih in smernicah EU in Slovenije ter pristojnih ministrstev omogočili pravičen prehod te regije iz premoga.
Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga je ključen za nadaljnje delovanje PV in TEŠ, saj bodo na podlagi tega zakona zagotovljena finančna sredstva, s katerimi bosta lahko obe družbi nemoteno poslovali tudi po novem letu. Prehodni zakon bo tako omogočil, da bosta izhod iz premoga in prestrukturiranje regije izpeljana umirjeno, premišljeno in na socialno pravičen način.
V osnutku Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je zapisano, da je prenehanje izkopavanja premoga predvideno do 31. 12. 2033, s postopnim zapiranjem pa bi dejansko začeli že prihodnje leto. To pomeni, da proizvodnja premoga poteka še naprej, predvsem na odkopih v Jami Preloge, medtem ko bi začeli s postopnim zapiranjem prog in navezav na območju Jame Pesje. PV bi na podlagi zakona o postopnem zapiranju v prihodnjih dveh letih za ta dela prejel sredstva, potrebna za zapiranje.
Mag. Marko Mavec, generalni direktor PV, je ob tem dejal: »V prihodnjem letu načrtujemo 1,8 mio ton premoga, nato proizvodnjo zmanjšujemo. V letu 2026 je predvideno 1,6 mio ton, nato se postopoma približujemo številki 1 mio ton premoga letno. Proizvodnja premoga se bo vse do zapiranja prilagajala številu zaposlenih, saj se bomo glede tega ravnali po t. i. naravnem odlivu. Tako kot bodo zaposleni odhajali v pokoj in iz podjetja, tako bomo tudi zmanjševali našo proizvodnjo.
V Šaleški dolini bomo storili vse, da bosta prestrukturiranje in izstop iz premoga izpeljana z načeli pravičnega prehoda. Ta mora biti socialno, ekonomsko, okoljsko in razvojno pravičen.  Šaleška dolina se namreč ni sama odločila, da bo izstopila iz premoga, niti se za to ni odločil PV. K temu se je zavezala EU, skladno z evropskimi načeli pa se je temu zavezala tudi Slovenija. Vsi zagotavljajo, tako na ministrstvih kot tudi v EU, da nihče od naših zaposlenih ne bo pozabljen. Verjamemo, da bodo vsi trije zakoni omogočili pravičen prehod premogovnika v fazo, ko bomo prenehali kopati premog, in nato v fazo, ko bomo lahko kakovostno zaprli vse podzemne prostore ter kakovostno sanirali tudi površino.«