V pismu, ki ga je poslal ministru Klemnu Boštjančiču pravi, da je v oddaji Odmevi, ki je bila na sporedu 20. novembra letos izpostavil številne izzive, povezane z zapiranjem Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in sanacijo Šaleške doline. "Vaša izjava, da gre pri TEŠ za enega najbolj zgrešenih projektov v zgodovini Slovenije, ter priznanje, da posledice tega projekta še danes čutimo in jih bomo tudi v prihodnje, odpira številna pomembna vprašanja – sploh v času sprejemanja t. i. interventnega zakona" piše v pismu.
Glede na izpostavljene izzive in v kontekstu njegove izjave župan prosi ministra za konkretne odgovore na naslednja
vprašanja:
1. Koliko sredstev je država v zadnjih petih letih iz proračuna Republike Slovenije namenila Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj? Kakšni so bili konkretni nameni teh sredstev (podpora obratovanju, sanacija, socialni programi ipd.)?
2. Koliko sredstev sta omenjeni podjetji (PV, TEŠ) v istem obdobju prispevali v državni proračun v obliki davkov, prispevkov, poroštev ali drugih dajatev?
3. Koliko sredstev se iz naslova kvot emisijskih kuponov steka v Podnebni sklad Republike Slovenije in komu so namenjena ta sredstva?
4. Ali namerava Vlada Republike Slovenije vzpostaviti sistem nacionalnega financiranja za pravičen prehod SAŠA regije, kot to počnejo številne druge evropske države, ki so prav tako v procesu prestrukturiranja premogovnih regij?
5. Zakaj v zadnjem mesecu obratuje Termoelektrarna Šoštanj na največji možni zmogljivosti – delujejo blok 6, plinski turbini in celo okoljsko sporni blok 5 z bistveno slabšim izkoristkom – in kako to vpliva na proračun Republike Slovenije?
Dermol dodaja, da kot župan težko spremlja, kako predstavniki države v zadnjih tednih kriminalizirajo Šaleško dolino in ponovno s prstom kažete na domnevno preplačano investicijo v blok 6 TEŠ. "To poslušamo že zadnjih 15 let in vedno takrat, ko predstavniki države želite preusmeriti pozornost in opravičiti svoja dejanja. Takšne izjave prizadenejo lokalno skupnost, sindikate in delavce, saj ne prispevajo k iskanju rešitev, ampak povečujejo nezaupanje. V Šaleški dolini si prizadevamo za pravičen prehod regije in pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije spoštovala svojo zavezo o izstopu iz premoga leta 2033" sklene Dermol.