Na izredni seji Sveta Mestne občine Velenje so soglasno zavrnili predlog Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga – kot se po novem imenuje interventni zakon –, saj menijo, da ogroža pravičen prehod regije. Zahtevajo ključne spremembe, med drugim preimenovanje naslova zakona, določitev leta 2033 kot zadnji rok za izkopavanja lignita v Premogovniku Velenje (PV) ter dovolj časa in jasne rešitve za dolgoročno umestitev alternativnih virov ogrevanja za Šaleško dolino (tudi opredelitev finančnih virov).
Svet odločno nasprotuje pospešenemu zapiranju PV ali predčasnem prenehanju izkopavanja lignita, uvozu premoga ter podpira mnenja socialnih partnerjev, ki morajo biti vključena v zakon. Svetniki ponovno poudarjajo nujnost čimprejšnjega sprejetja zakonov za razvojno prestrukturiranje regije in postopno zapiranje PV.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal: »Zakon smo temeljito obravnavali in se na koncu odločili, da obstoječe vsebine zakona ni mogoče sprejeti oziroma mu dati soglasje, kajti vsebinsko je veliko nedorečenega, predvsem pa seveda ne daje jasnih zagotovil, da bo upoštevano načelo pravičnega prehoda. To predvsem zaradi tega, ker je časovno omejen na dobri dve leti in obstaja zelo velika verjetnost in možnost, da obeh ključnih zakonov še nekaj časa ne bi bilo in da bi se, kar je največja bojazen, tako za lokalno skupnost kot tudi za socialne partnerje, pred letom 2033 prenehal izkopavati lignit.«
Črtati »pospešeno«
Predlagatelj je upošteval nekaj pripomb lokalne skupnosti, so pa zakon preimenovali in tudi to je sporno. »Menim, da je dikcija prehodno financiranje napačna, saj zakon o postopnem zapiranju PV in zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije ne moreta nadomeščati interventnega zakona, ker določata upravljanje gospodarskih družb v prihodnje,« je dejal župan.
Prav tako Svet zahteva, da se v naslovu zakona črta beseda »pospešeno« in se preimenuje v Zakon o prehodnem financiranju pravičnega izstopa iz premoga.
Svet poudarja, da predlog zakona ne zagotavlja dolgoročnih rešitev po izteku dvoletnega obdobja, ki je z zakonom opredeljen, kar ogroža stabilnost Šaleške doline.
Nestrinjanje je bilo izraženo z dikcijo zakona glede rokov distributerju toplote za zagotavljanje alternativnih proizvodnih virov toplote, saj so le-ti prekratki. Zakon mora dopuščati, da se alternativni viri ogrevanja zagotovijo s strani javnega podjetja ali drugega podjetja, ki se ukvarja s to dejavnostjo, ter dopuščati tudi možnost lokalni skupnosti in Komunalnemu podjetju Velenje, da sama pristopita h gradnji enot za alternativne vire ogrevanja. Pri tem morata država in Evropska komisija zagotoviti podporo v obliki nepovratnih sredstev in sofinanciranja investicij, umeščanja projektov v prostor.
V zakonu se morajo opredeliti tudi enote urejanja prostora znotraj pridobivalnega prostora PV, ki so znotraj območja MOV, na katerih bo možno prednostno in enostavneje umeščati in graditi nove alternativne proizvodne vire.
Zakon mora vključevati tudi zavezo za sprejem Zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije in Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ju trenutni predlog popolnoma spregleda. Do konca leta 2024 morata biti oba zakona vsebinsko usklajena z vsemi deležniki in dana v postopek sprejemanja.
Svet odločno zahteva, da se v zakonskem besedilu uporablja izraz lignit, saj PV pridobiva lignit, Svet Mestne občine Velenje pa zavrača uvoz premoga.
Sprejeta stališča bodo posredovana Vladi Republike Slovenije in pristojnemu ministrstvu.
