V programu LAS Bogastvo podeželja so k projektu aktivno pritegnili osnovne šole, ki so pomembno prispevale k zbiranju plastičnih odpadkov z namenom izdelave kompostnikov. V projektu sta neposredno sodelovali OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj in OŠ Ljubno ob Savinji, posredno pa še 12 drugih šol, ki so zbirale odpadno plastiko, zamaške in plastične zobne ščetke. S pomočjo podjetja Skaza kot partnerja so iz zbranih odpadkov izdelali prototip kompostnika.

V okviru projekta so organizirali pet delavnic o gradnji humusa na območju vseh vključenih LAS. Poleg tega so oblikovali smernice za zmanjšanje odpadne hrane, ohranjanje in izboljšanje kakovosti tal ter prehod na trajnostno kmetijstvo, s posebnim poudarkom na ekološki obdelavi tal.

Ena izmed ključnih pobud projekta je bil tudi javni poziv za vključitev kmetij v sistem humusa, ki je bil uspešno izveden. Strokovna vodja LAS, mag. Mojca Metličar, je ob tem poudarila pomembnost varovanja okolja ter odgovornega ravnanja s hrano in plastiko: »Pomembno je, kje in kako živimo. Rabo plastike lahko zmanjšamo z uporabo alternativnih sredstev, a ključna je skrb za okolje in naravo. Učenci omenjenih dveh šol so s svojim delom postavili visok standard, ki bi lahko služil kot navdih za nadaljnje vključevanje osnovnih šol v podobne projekte, saj so ključni za vzgojo mladih v okviru trajnostnega ravnanja z okoljem.«

Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja, je poudarila, kako pomembno je, da se otroci učijo skrbeti za okolje in prilagajati podnebnim spremembam. »Številke o zavrženi hrani po svetu so naravnost osupljive, zato je pomembno, da se naučimo, kako to preprečiti in hrano ponovno uporabiti. Otroci so ob tej priložnosti dokazali, da lahko z malo domiselnosti iz ostankov hrane ustvarijo okusne obroke. Iz ostankov malice, kot so testenine in krompir, so pripravili nove jedi. S tem so pokazali, da se vsak ostanek hrane lahko ponovno uporabi, če smo le malo ustvarjalni. To ni zavržena hrana, ampak priložnost za nekaj novega in okusnega.«
Pohvalno, da šole podpirajo takšne projekte

Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher, d. o. o., se je spominjala začetkov projekta in poudarila, da se pri takih projektih vedno najdejo ljudje, ki dobro razmišljajo, in verjame, da cilji ne morejo izostati. »Dan z učenci mi je dal veliko energije in navdiha za naprej. Ko smo začeli, je bila številka približno 68 kg zavržene hrane na osebo na leto, zdaj pa smo že na 72 kg. Kljub ozaveščanju se to še vedno dogaja. Sama poskušam hoditi v trgovino le takrat, ko porabim večino stvari, in iščem načine, da ustvarim jedi iz tega, kar imam doma, namesto da bi sledila točnim receptom. Pomembno je, da se zavedamo, da lahko ustvarimo nove jedi iz tega, kar imamo.«

Kar zadeva vključevanje drugih šol, Centrih Ocepkova opaža, da šole v Šaleški dolini tovrstne projekte zelo podpirajo: »Vse šole so tem temam naklonjene, znajo pripraviti dobre jedilnike, ki zagotavljajo, da se hrana porabi in je hkrati zdrava. Pomembno je, da vse te novosti sprejmejo učenci in jih prenesejo tudi v svoje domove k staršem. Tako se dobre prakse širijo naprej in prispevajo k širjenju ozaveščenosti o pomenu zmanjšanja zavržene hrane.«