Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. »O celotnem programu razmišljam že od avgusta. Res si želim, da nam skrb za duševno zdravje preide v navado, tako kot si vsak dan brez pomisleka umijemo zobe. Poskrbimo še za »duševno prho«, dobro nam bo dela!« nas ob tem dnevu nagovarja Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja iz Centra za krepitev zdravja Velenje.

Kako boste obeležili svetovni dan duševnega zdravja?

»Čeprav je svetovni dan duševnega zdravja 10. oktobra in je letos namenjen duševnemu zdravju na delovnem mestu, smo sami ves oktober poimenovali mesec duševnega zdravja, v programu pa smo zajeli različne vsebine. Naslednji ponedeljek bom v sejni sobi ZD Velenje predavala o smrti in žalovanju v družini skozi otroške oči. Podnaslov predavanja je pomenljiv: »Dedek je šel v nebesa … In kdaj pride nazaj?«

V začetku novembra bosta na voljo dve delavnici za sproščanje: za odrasle delavnica Tehnike sproščanja, za otroke in starše pa delavnica Družinsko sproščanje s terapevtskim psom. Slednjo bomo izvedli v sodelovanju z MZPM Velenje in društvom Tačke pomagačke.

Vaš časopis bo nudil prostor za mojo naslednjo kolumno, v kateri bom razmišljala o tem, zakaj ne gremo k psihologu, čeprav smo naročeni. Na kanalu Youtube bomo objavili novi podkast; tokrat se bomo pogovarjali s kolegico psihologinjo iz Centra za krepitev zdravja. Za piko na i pa ponujamo še razbremenilne individualne razgovore in možnost, da nam kdo napiše pismo. Psihologinje bomo z veseljem odgovorile.«

Kako poskrbimo za psihično trdnost v vsakodnevnem življenju?

»Bolje bi bilo reči, da je pomembno, da krepimo psihično prožnost, torej sposobnost prilagajanja na različne stresne situacije in obremenitve. Tako kot prožno drevo kljubuje raznim vremenskim razmeram, smo se sami, če smo dovolj prožni, zmožni razmeroma dobro odzvati na razne izzive.
Če pa imamo do sebe previsoko in tudi nerealno pričakovanje, da moramo biti ves čas ali večino časa stabilni, trdni ali močni, nam tega ne bo uspelo doseči. Pomembno je, da si dovolimo biti tudi ranljivi, negotovi ali nemočni. S tem ni nič narobe, lahko je celo bolj funkcionalno. Normalno je, da nismo ves čas v redu, seveda pa je pomembno, da se znamo podpreti oz. poiskati oporo, ko to potrebujemo.
Prožnost oz. nekakšno psihofizično kondicijo lahko krepimo tako, da poskrbimo za dva velika stebra – telesno in duševno zdravje. Telesno zdravje je sestavljeno vsaj iz štirih manjših stebričev: dovolj kvalitetnega spanca, zdrave in uravnotežene prehrane, redne telesne dejavnosti in dovolj počitka oz. sprostitve.
Prav tako lahko duševno zdravje podpremo na mnogo načinov. Najprej pomislim na vsakodnevne prijetne aktivnosti. Na delavnicah se rada pohecam: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, ena prijetna aktivnost na dan pa psihiatra.« To, kaj v življenju počnemo in kako to počnemo, naj bi ugodno vplivalo na naše počutje in učinkovito delovanje. Če temu ni tako, moramo svoje početje najbrž spremeniti. Koristno je tudi, če so naše dejavnosti povezane z našimi vrednotami. Po domače to pomeni, da počnemo stvari, ki imajo za nas smisel oz. zares štejejo.
Ob tem duševno zdravje zelo podpirajo še kvalitetni medosebni odnosi. Vsaj en odnos naj bi bil dovolj varen, da nas podpre. Z vsem tem smo na dobri poti.«

Kako lahko ustvarim rutino, ki podpira moje duševno zdravje?

...

Več v aktualni številki Našega časa.