Varuh človekovih pravic RS Peter Svetina je v prostorih Občine Šmartno ob Paki prejšnjo sredo predal namenu Varuhov kotiček, da bi tako z njegovimi pristojnostmi seznanili čim širši krog ljudi. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Z Varuhovim kotičkom želite približati institucijo čim širšemu krogu ljudi. Menite, da ta v skoraj 30 letih obstoja še ni našla poti do vseh tistih, ki jim je delovanje varuha namenjeno?
»Tako je. Občutek imam, da naloge in delo instituta Varuha še vedno niso dosegle vsakega človeka, ki bi potreboval njegovo pomoč. Kljub temu veliko ljudi najde pot do nas, izkušnje kažejo, da omenjeni kotički ljudem še bolj približajo njegovo delo, da se ti lažje in hitreje obrnejo na Varuha po pomoč v primerih, ko menijo, da jim je kršena človekova pravica.«
Koliko državljanov se v povprečju na leto obrne po pomoč k Varuhu in katere pravice, menijo, so jim najpogosteje kršene?
»V povprečju poišče pomoč od 6 do 7 tisoč ljudi na leto, njihove težave pa so različne. Nekatere so subjektivne, kar pomeni, da jim povemo, da njihove pravice niso bile kršene ali so s področij, za katera Varuh ni pristojen. Njegove pristojnosti so namreč omejene. Država ga je ustanovila za to, da nadzira oblastno ravnanje države, lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil, v zasebnem sektorju, v podjetjih pa pristojnosti Varuh nima.«
So med ljudmi, ki iščejo pomoč, predvsem starejši ali mlajši ljudje?
»Ne vodimo statistike po starosti. Pomembno je, da ljudem pomagamo v tistem trenutku, ko so v stiski, in jo želijo rešiti s pomočjo Varuha. Lahko bi rekel, da je – glede na izpostavljene težave – populacija mešana.«
Dejali ste, da je med vašimi strankami pravzaprav še najmanj ljudi iz ranljivih skupin.
»V določenem trenutku vsak prebivalec sodi v katero od ranljivih skupin. Nenazadnje je tudi kovid pokazal, kako smo v nekem trenutku vsi ranljivi. Varuh je namenjen vsakemu državljanu, ki meni, da so mu kršene človekove pravice, najsi bo na področju sociale, zdravstva, izdaje gradbenih dovoljenj, bivanja za tujce in podobno.«
Kako jim lahko Varuh pomaga in kako uspešni ste pri tem?
»Varuh pomaga tako, da se obrne na organ, za katerega pobudnik, pobudnica trdi, da mu je kršil pravice. Če po tem ugotovi kršitev, od organa zahteva, naj jo odpravi. V večini primerov smo zelo uspešni. Tu in tam se zgodi, da organ zavrača naša priporočila in zahteve po odpravi, a Varuh vztraja, tudi če je za uspeh potrebnih, žal, več let.«
Kaj svetujete ljudem, v katerih primerih naj se obrnejo na Varuha?
»V vsakem primeru, ko menijo, da so jim kršene človekove pravice. Mi bomo njihovo pobudo skrbno proučili, pregledali, ali so jim bile pravice kršene ali ne, jih o tem obvestili ali jih morda pozvali k dopolnitvi pobude. Odgovorimo na vsako pisanje, razen takrat, ko je žaljivo ali anonimno. Varuh sicer ščiti anonimnost pobudnikov, ne obravnava pa anonimnih pobud, ker ne vemo, s kom imamo opravka. Pod vsako pobudo se je za postopke, ki so brezplačni, treba podpisati z imenom in priimkom.«
