Visoka koruza ob cesti, gosta živa meja, bujen nasad rož ob cesti … vse to so zelene stalnice, ki lahko cestno veduto obiskovalcem in turistom naredijo prijaznejšo. Do trenutka, ko takšna bujna in mnogokrat tudi neurejena vegetacija ne vpliva na preglednost cestišča in s tem varen potek prometa. Razraščena vegetacija ob cestah je običajno največja težava v pomladnih mesecih, na preglednost in s tem negativno na prometno varnost pa lahko vpliva tudi ob dobrih vremenskih razmerah poleti.
Ne gre le za urejenost okolja ob cestah. O tem namreč govori Zakon o cestah, ki za takšne primere zagotavlja varovalni pas (različne širine glede na kategorijo cest), kjer ni dovoljenih posegov v prostor. Vegetacija je lahko zaradi zagotavljanja ustrezne preglednosti visoka le do 75 cm od tal. Lastniki zemljišč morajo sami skrbeti, da se ne razrase preveč bujno (in previsoko), za kar skrbijo vzdrževalci cest, ki o tem obvestijo lastnike. Če se ti ne odzovejo, zadevo prevzame inšpekcija za ceste, ki (po pogovoru z lastnikom) ustrezno ukrepa. Na koncu vas lahko čaka kazen 500 evrov (fizične osebe) ali 2.000 evrov, če ste pravna oseba. Sicer pa preglednost cest in upoštevanje predpisov nadzirajo tudi inšpektorji po uradni dolžnosti.
V območju križišč zasaditev vegetacije ni dovoljena
Podobno velja tudi pri križiščih, kjer je še pomembneje, da vegetacija ne ogroža normalne preglednosti, ne zakriva oznak, semaforjev, znakov, skratka prometne signalizacije. Zato v območju križišč Zakon o cestah ne dovoljuje nikakršne zasaditve vegetacije (prvi odstavek 84. člena). Posebnosti glede zasaditve veljajo tudi za železniške prehode. Zakon o cestah v 6. členu vzdrževalcu cest določa obveznosti obreza vegetacije v območju ceste. Ob tem je treba izpostaviti, da ob višji in razraščeni vegetaciji v križiščih to velja tudi za ograje, stebre …, kjer ravno tako zmanjšuje preglednost in varnost v prometu.
Zakon o cestah določa, da je pred začetkom gradnje ograje ali stebrov treba pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo. Za pločnike v naseljih pa so pristojne občine oziroma izvajalci javnih služb, ki skrbijo, da je pločnik v naselju varen tudi za pešce in da jim zaradi goste vegetacije ni treba stopiti s pločnika. Vegetacijo tik ob cesti (na cestišču) skladno s pogodbo o vzdrževanju ureja vzdrževalec državnih cest.
Če opazite, da vam prebujna vegetacija ovira preglednost med vožnjo, lahko to prijavite inšpektoratu, vzdrževalcu ceste, upravljavcu državnih cest ali drugemu organu, ki prijavo skladno z ZUP odstopi v obravnavo pristojnemu organu.
Če vas kazen ne spametuje, bodo to (lahko) storile zavarovalnice
Inšpektorica za ceste mag. Natalija Duračak Bitenc pravi, da je stanje ob cestah precej kritično, saj je razraščene vegetacije v varovalnih pasovih državnih cest vse več. Lastniki zemljišč pa, namesto da bi skrbeli za njen obrez, kot jim nalaga zakon, kar čakajo, da bo to storil kdo drug. Najbolj kritično je v gozdovih, kjer se poškodovana drevesa naslanjajo eno na drugo, namesto da bi lastniki gozdov poškodovana drevesa iz varovalnih pasov odstranili. »Večkrat se srečujemo tudi s pretirano željo po namestitvi preglednostnih ogledal. Te sicer namešča država, vendar le tam, kjer ovire za preglednost ni mogoče odstraniti. Mednje pa živa meja ali nasad rož zagotovo ne sodi,« doda inšpektorica za ceste. In še – kazni morda res niso izjemno visoke, toda streznitev za lastnike zemljišč ob cesti, ki ne skrbijo za urejenost vegetacije v varovalnem pasu ter predvsem preglednost cest in križišč, lahko pride ob morebitnih visokih regresijskih zahtevkih zavarovalnic ob nesreči, ki se lahko zgodi zaradi nepreglednosti.
Pustimo ukrepe inšpektorjev in vzdrževalcev ob strani – pri Agenciji za varnost prometa si prizadevamo za varno cestno infrastrukturo, kar smo opredelili tudi v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030. Zato pozivamo vse lastnike zemljišč ob cestah in križiščih, da po svojih najboljših močeh redno skrbijo za urejeno in vzdrževano vegetacijo, ki ne zmanjšuje vidljivosti ali celo ovira prevoznosti, ter s tem prispevajo k varnejšim cestam in boljši prometni varnosti.
