Med 1. in 7. avgustom vsako leto zaznamujemo svetovni teden dojenja, ki ga organizira Svetovna zveza za dojenje. Njegov namen je povečati ozaveščenost o pomembnosti dojenja ter spodbujati družbeno in politično podporo za matere, ki želijo dojiti. Zaradi poletnih počitnic nekateri ta teden zaznamujejo kasneje, v jeseni.

Letošnji slogan je Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje! Glavni cilj je zagotoviti, da vse matere, ki se odločijo za dojenje, prejmejo potrebno podporo za uspešno vzpostavitev in nadaljevanje dojenja, dokler to ustreza njim in njihovim otrokom. Dea Hudarin Kovačič, dipl. babica, vodja Centra za krepitev zdravja ZD Velenje, poudarja, da si v Sloveniji prizadevajo za spodbujanje dobrih praks dojenja.

»Pomembno je, da matere dobijo kakovostne informacije in praktično podporo, ki jim pomaga uspešno dojiti, ter zaščito pred promocijo mlečnih nadomestkov. Dobrodošla sta omejevanje vpliva industrije mlečnih nadomestkov za ohranjanje naravnega dojenja ter zagotavljanje sveže, raznolike in lokalno pridelane hrane za otroke. S tem spodbujamo zdravje otrok in krepimo lokalno pridelavo hrane. Te pobude prinašajo številne koristi za zdravje otrok, družin in planeta. Dojenje ima tako kratkoročne kot dolgoročne pozitivne učinke na zdravje otrok in mater, obenem pa prinaša okoljske prednosti v primerjavi z uporabo mlečnih nadomestkov. Dojenje je zato koristno za celotno družbo.«

Dojenje se pogosto dojema kot samoumevna ženska dejavnost

Pogosto se pričakuje, da bodo ženske svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine ali osebno izbiro. Takšno razumevanje je preveč poenostavljeno in ne upošteva številnih dejavnikov, ki lahko ženskam otežijo, preprečijo ali celo onemogočijo dojenje. »Dojenje je lahko zelo zahtevno in stresno, zlasti v zgodnjih dneh po porodu. Večina žensk se srečuje s fizičnimi, čustvenimi in družbenimi izzivi, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev glede dojenja. Zaradi teh izzivov nekatere ženske izberejo, da ne dojijo ali dojijo krajši čas, kot bi si želele. Pomembno je, da te dejavnike prepoznamo, razumemo in ustrezno obravnavamo, da zagotovimo ustrezno podporo vsem materam, ki želijo dojiti,« poudari Dea Hudarin Kovačič.

Kaj potrebujejo matere za uspešno dojenje?

»Kakovostne informacije, praktično podporo in ustrezne razmere. Očetova vloga pri negi dojenčka in ljubeč odnos do matere sta ključna za njeno podporo pri dojenju. Zdravstveni strokovnjaki pa s svojimi nasveti in informacijami pomagajo staršem pri skrbi za zdravje, rast in razvoj otroka, vključno z dojenjem in prehrano dojenčkov.«

Za pomoč in podporo dojenju ter zmanjševanje neenakosti na tem področju je treba delovati na različnih ravneh in področjih. To vključuje prepoznavanje in odstranjevanje posameznih ovir. Ovire za dojenje se pojavljajo na ravni posameznice, ožjega in širšega okolja, družbe ter kulture. Mednje spadajo pomanjkljive ali napačne informacije, pomanjkanje znanja in spretnosti, osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost in pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire ter pomanjkanje podpore partnerja, družine in prijateljev.

Dojenje ni nevidna, zasebna dejavnost

Pomembno je, da se prakse obporodne oskrbe še bolj uskladijo s sodobnimi smernicami, ki podpirajo fiziološke procese poroda in poporodnega obdobja, kadar so ti z vidika zdravja ženske in otroka mogoči ter jih ženska želi. To vključuje skrbno in premišljeno sproženje in pospeševanje poroda z zdravili, manj prerezov presredka, omogočanje pokončnih položajev v prvi in drugi porodni dobi, pitje tekočin na željo porodnice ter krepitev praks neposrednega dolgotrajnega kožnega stika med materjo in otrokom po porodu, kar omogoča dober začetek dojenja že v porodni sobi.

Na poporodnem oddelku je ključna sočutna, individualizirana, potrpežljiva in pravočasna podpora materi pri vzpostavljanju dojenja. Po odhodu matere z dojenčkom domov se pojavljajo številni izzivi, zato sta potrebna temeljitejša podpora in svetovanje zdravstvenih strokovnjakov. Razmisliti bi bilo treba o babiških obiskih matere, dojenčka in družine, kar bi lahko prispevalo k zmanjševanju neenakosti med ženskami in otroki. Pomembno je tudi preseči kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje nevidna in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor. Skoraj vse ovire je mogoče preseči ali razgraditi.

Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa

»Novorojenčka naj mati pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Do dopolnjenega šestega meseca naj mati otroka izključno doji, brez dodajanja drugih tekočin. Dojenje naj poteka na otrokovo pobudo, podnevi in ponoči, ne glede na časovno oddaljenost prejšnjega podoja. V tem obdobju naj starši ne uporabljajo stekleničk, dud in cucljev. Po dopolnjenem šestem mesecu naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob tem pa naj mati nadaljuje dojenje. Dojenje naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let ali več,« poudarja Dea Hudarin Kovačič.

Zavedanje o pomembnosti dojenja krepi naše spoštovanje do časa in truda, ki ga matere vložijo v dojenje. Omogočanje dojenja in celovita podpora doječim materam pa sta nalogi celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.