Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo med vegetacijo za potrebe kmetovanja. Uporablja se kot pomoč pri rasti kulturnih rastlin v suhih območjih in obdobjih leta, ko je padavin premalo za normalno rast. Njegov namen je zagotoviti optimalno rast in razvoj gojenih rastlin. S tem dosežemo večjo kmetijsko pridelavo, pestrejši izbor sort ter kakovostnejši in obilnejši pridelek.
Namakalni sistemi so sistemi namakalnih kanalov za dovajanje vode na obdelovalna zemljišča. Delijo se na velike in male namakalne sisteme. Veliki namakalni sistemi so namenjeni več uporabnikom za skupno rabo po namakalnem urniku. Običajno so zgrajeni na strnjeni površini, veliki vsaj 10 ha ali več, in v lasti lokalnih skupnosti ali države.
Mali namakalni sistemi so običajno namenjeni enemu uporabniku, lahko pa jih uporablja tudi več uporabnikov, vendar neodvisno eden od drugega. So v lasti fizičnih ali pravnih oseb. Običajno so zgrajeni na površini, manjši od 10 ha, z njimi pa se črpa manj kot 100 l vode/s.
Zadosten vir vode za namakanje
Namakalni sistem je skupek naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Sem spadajo tudi oroševalni sistemi za zaščito pred slano oziroma pozebo.
Namakalni sistem je sestavljen iz odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in namakalne opreme. Odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije. Dovodno omrežje sestavlja oprema za dovod vode od vodnega vira do posamezne parcele, vključno s hidrantom. Namakalna oprema je omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode po parcelah, ki se namakajo oziroma se na njih preprečuje zmrzal. Zagotovljen mora biti zadosten vir vode za namakanje. Vodni viri so vodotoki, meteorne vode, vrtine oziroma vodnjaki ali kombinacija teh. Zbiranje površinske vode je z zakonodajnega stališča najpreprostejša rešitev. Ne dovolj izkoriščena možnost zbiranja vode so strehe hiš, gospodarskih poslopij, dvorišč in rastlinjakov.
Dovoljenje izda ministrstvo za kmetijstvo
Za ureditev namakalnega sistema in namakanje je treba pridobiti dovoljenje. Predlog se vloži pri ministrstvu za kmetijstvo. Priložiti mu je treba zemljiškokatastrski načrt z razvidno mejo območja zasebnega namakalnega sistema, lokacijo odvzemnega objekta in dovodnega omrežja. Dodati je treba tudi seznam lastnikov parcel in njihova soglasja za uvedbo zasebnega namakalnega sistema, morebitna soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če bo zasebni namakalni sistem na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, sporazum o lastništvu bodočega zasebnega namakalnega sistema in dokazilo o vodni pravici (vodno dovoljenje za rabo vode za namakanje kmetijskih površin), ki ga izda Direkcija RS za vode. Za vodo, zbrano s streh – kapnico, vodno dovoljenje ni potrebno.
Ministrstvo za kmetijstvo izda Odločbo o uvedbi namakalnega sistema na obravnavanih parcelah, ko preveri skladnost z občinskim prostorskim načrtom ter podatke o zemljiščih in lastnikih. Odločbo za namakanje je treba pridobiti za vse namakane površine ne glede na vir vode za namakanje.
S pridobitvijo dovoljenja za namakanje in postavitvijo namakalnega sistema je zaključen uvodni tehnični del, ki se mora v nadaljevanju z dobrimi rezultati pokazati v pridelavi. Namakanje je zgolj podpora dobri tehnologiji in ne premostitev slabih tehnoloških rešitev. Pomembna je strokovna in odgovorna raba vode pri namakanju.
Država podpira naložbe v gradnje namakalnih sistemov. Do 20. septembra 2024 je možno oddati vlogo na prvi javni razpis za intervencijo IRP 14 – tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Do 2. avgusta pa je bil odprt prvi javni razpis za intervencijo IRP 13 – gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. V načrtu sta še objavi javnih razpisov za intervencijo IRP 40 – gradnja individualnih namakalnih sistemov in nakup namakalne opreme ter IRP 41 – tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov.
»Če se ukvarjate s pridelavo poljščin, sadja in zelenjadnic, je vredno razmisliti, si pridobiti čim več informacij in znanja o namakanju ter ukrepati,« svetuje Lidija Diklič, kmet. inž., s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, enote Celje.
