Naši športniki nas bodo tokrat zastopali v rekordnem številu, slovensko olimpijsko reprezentanco bo namreč sestavljalo 90 športnikov. Kot zanimivost lahko navedemo, da je bilo na olimpijskih igrah pred stotimi leti v Parizu zabeleženih 11 naših športnikov. Držav, ki so sodelovale pred stotimi leti, je bilo 44, danes pa jih sodeluje 206.

Leta 1924 je na igrah sodelovalo 3.089 športnikov in športnic, na tokratni olimpijadi jih bo 10.500. Tudi pri spolnih kvotah so se številke bistveno popravile, saj je na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 sodelovalo 135 športnic, letos jih bo tam 5.250. Med njimi so tudi tri, ki so tako ali drugače vezane na Šaleško dolino. Prva med njimi, ki ni znana zgolj pri nas, temveč je dosegla svetovno slavo, je Janja Garnbret.

Zlata Janja Garnbret

Janja Garnbret je vrhunska slovenska športna plezalka, mednarodno priznana zaradi svojih izjemnih dosežkov in osupljivega talenta. Rodila se je 12. marca 1999 v Slovenj Gradcu, ker pa je plezanje ves čas trenirala v Velenju in je članica Šaleškega alpinističnega odseka, si jo zelo radi »lastimo« tudi Velenjčani. Oba njena starša sta zaposlena v Velenju, zato je bilo mesto pravo izhodišče tako za izobraževanje kot za treninge.
Janja je začela plezati že kot otrok (doma tudi po omarah, podbojih, ograjah in drevesih) in je hitro pokazala izjemen talent. Njena strast in predanost plezanju sta ji omogočili, da je hitro napredovala skozi mladinske vrste. Svoj prvi večji uspeh je dosegla v mladinskih kategorijah, kjer je osvojila več naslovov evropske in svetovne mladinske prvakinje.
Na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 je osvojila prvo zlato medaljo v športnem plezanju v zgodovini, saj je bila ta disciplina prvič vključena v olimpijski program. Dominirala je v vseh treh disciplinah – balvanih, težavnostnem plezanju in hitrosti. Znana je po svoji tehnični dovršenosti, vzdržljivosti in mentalni moči. Njena sposobnost reševanja zapletenih balvanskih problemov in premagovanja težkih poti v težavnostnem plezanju je izjemna.
Janja ostaja ena najvidnejših figur v svetu športnega plezanja in je sinonim za uspeh in izjemnost v tem športu. Njena kariera je še vedno v polnem razcvetu in mnogi pričakujejo, da bo še naprej dosegala izjemne rezultate.

Odlična atletinja Anita Horvat

Drugo olimpijko na Velenje veže njen klub, od leta 2017 je namreč članica Atletskega kluba Velenje. Anita Horvat je 27-letna atletinja iz Ljubljane, njena disciplina pa je tek na 800 metrov. Za atletiko se je navdušila zaradi svoje starejše sestre, ki je atletiko trenirala pred njo.  Zaposlena je v športni enoti Slovenske vojske. Anita je ena tistih športnic, ki so že sodelovale na olimpijskih igrah. Njen najboljši rezultat je 28. mesto na olimpijskih igrah v Tokiu, in sicer v teku na 400 metrov.
Osebni rekord na 800 metrov 1:58,73 je tekla lani na Finskem, letos se ji pod mejo dveh minut še ni uspelo spustiti. S časom 2:00,32 je bila najbližje konec maja na mitingu diamantne lige v Oslu. V teku na 800 metrov je evropska dvoranska podprvakinja. V letošnjo olimpijsko sezono je vstopila z novim državnim rekordom na 600 metrov s časom 1:25,59.
Anita v prostem času najraje sprehaja psa Jacka, njena strast pa je tudi surfanje. Nekoč se je prijavila na tekmovanje miss športa, ki ji je ostalo v lepem spominu. Tudi na tekmovanjih se vedno uredi, zaradi česar se bolje počuti. Posebnih vzornikov v športu nima, najlažje se motivira z refleksijo občutkov zmagoslavja oziroma uspehov.

Kapetanka rokometne reprezentance Ana Gros

Tretja velenjska predstavnica na olimpijskih igrah je Ana Gros, 33-letna Velenjčanka, kapetanka ženske rokometne reprezentance. V naši izbrani vrsti je najboljša strelka vseh časov. 186 centimetrov visoka rokometašica igra na desnem zunanjem položaju in se je v svoji karieri okitila že s številnimi nazivi. V letih 2016 in 2018 je bila namreč najboljša strelka francoskega državnega prvenstva, kar šestkrat je bila izbrana za najboljšo desno zunanjo igralko tega tekmovanja, leta 2018 pa so ji enak naziv nadeli tudi v elitni EHF Ligi prvakinj. Njene izvrstne klubske in reprezentančne predstave na rokometnem parketu so opazili tudi pri Evropski rokometni zvezi in jo okronali za najboljšo desno zunanjo igralko sezone 2022/23.
Slovenska reprezentantka z največ nastopi za našo izbrano vrsto je prve rokometne korake sicer naredila v Velenju, nato pa se je preselila v prestolnico. Priložnost za dokazovanje na evropskem parketu se ji je najprej ponudila v sezoni 2009/10, takrat v dresu Krima Mercatorja. Že sezono kasneje se je namreč odpravila na tuje, najprej v madžarski Györ (2010‒2012), nato v nemški Thüringer (2012‒2013), pot jo je kasneje vodila v Francijo k Metzu (2014‒2018) in Brestu (2018‒2021).
Grosova se je letos z uspehom kariere poslovila od igranja v madžarskem klubu Györ, pri katerem je junija v svojem tretjem finalu dočakala slavje v Ligi prvakinj. Slovenska rokometašica je s šestimi goli odigrala ključno vlogo pri zmagi Györa v finalu zaključnega turnirja v Budimpešti. V prihodnji sezoni bo znova zaigrala za slovenski klub Krim Mercator. Ana Gros pravi, da nima posebnega športnega idola, občuduje pa športnike, kot so Michael Jordan, Petra Majdič, Serena Williams in Rafael Nadal. Ima več hobijev, med njimi ji je zanimivo tudi igranje odbojke na mivki.
Rada bere knjige in gleda filme. Motivacijo dobi z dobrimi treningi, posebej, kadar ima slabo tekmo ali slab dan, skuša biti na treningih boljša.

Vse naše olimpijke so že v preteklosti morale dokazati svojo izjemnost, da so se kvalificirale za olimpijske igre. Nedvomno bodo tam tudi uspešne, mi pa bomo za njih stiskali pesti.