Podnebne spremembe so v zadnjih letih postale naša realnost. V Sloveniji narašča število vročih dni, prav tako pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Na vročino so še bolj kot ljudje občutljive živali, česar se morajo njihovi lastniki zavedati. Kot pravijo veterinarji, so na vročino najbolj občutljive krave molznice. Kadar se visoki zračni temperaturi pridruži še visoka raven vlage v zraku, je vročinski stres pri živalih še večji. Ta ne prinaša le slabega počutja živali, ampak se pokaže tudi z njihovo večjo obolevnostjo, slabimi rezultati plodnosti, pri kravah molznicah pa je posledica tudi manjša proizvodnja mleka.

Nevtralna temperatura je tista temperatura okolja, pri kateri govedo ne potrebuje dodatnih količin energije za ogrevanje in ne za oddajanje odvečne toplote v okolje. Pri taki temperaturi okolja žival lahko vzdržuje svojo telesno temperaturo s pridobljeno toploto iz običajnih presnovnih procesov organizma. Za različne kategorije goveda je nevtralna temperatura okolja različna. Na splošno je termonevtralno območje pri odraslemu govedu od -10 °C do 20 °C, medtem ko je npr. pri teletih od 5°C do 15 °C. Tudi relativna zračna vlaga ima zelo velik vpliv na vročinski stres. Visoka temperatura okolja in visoka relativna zračna vlaga, kot tudi neposredna izpostavljenost soncu, vodijo do sprememb v organizmu živali, ki jih opisuje pojem vročinski stres.

Vročina slabo vpliva na organizem

Toploto, ki nastaja v organizmu živali, lahko govedo izkoristi izključno le za vzdrževanje telesne temperature. Nastalo odvečno toploto (ki je je relativno veliko) pa mora žival izločiti skozi kožo, z izdihanim zrakom, izločenim blatom, s sečem in z mlekom. Ko je temperatura okolja visoka, mora organizem izločiti odvečno toploto tudi z dodatnimi napori. Potenje, pospešeno dihanje, pospešen srčni utrip, zmanjšanje pretoka krvi skozi notranje organe in povečan pretok krvi v podkožnem tkivu so dodatni mehanizmi za izločanje odvečne toplote pri govedu.

Pri živalih pride do sprememb v izločanju hormonov, do sprememb v obnašanju, kar oteži tudi odkrivanje pojatev, krave zaužijejo manj krme, zmanjša se prireja mleka in vsebnost beljakovin ter maščob v mleku, medtem ko se število somatskih celic poveča. Pojavljajo se težave s plodnostjo krav, saj so simptomi pojatve ob visokih temperaturah okolja slabše izraženi, zaradi pogostejšega zgodnjega odmiranja zarodkov je tudi uspešnost osemenitve slabša.

Voda, voda, voda …

Za splošne ukrepe proti vročinskemu stresu je v prvi vrsti najpomembneje poudariti oskrbo živali s čisto vodo, ki mora biti ves čas na voljo. Pri molznicah mora biti voda na voljo takoj po molži, ko je živali popijejo največ. Zaradi vročine se živali krmijo v manjši meri, zato je oskrbljenost živali z energijo manjša, poraba energije za ohlajanje telesa pa se povečuje. Ker se zmanjša uživanje krme, je pomembno, da v takšnih razmerah sestavimo obrok, ki je energetsko bogatejši, saj le tako lahko oskrbimo živali s potrebno energijo za vzdrževanje mlečnosti. V obdobjih vročinskega stresa je priporočljivo spremeniti tudi način krmljenja – živali krmimo z več manjšimi, vsakič sveže pripravljenimi obroki. Za zmanjšanje tveganja vročinskega stresa je pomembna tudi ustrezna oskrba živali z mineralnimi snovmi in vitamini.

… ohlajen zrak …

Prvi ukrep za preprečevanje vročinskega stresa živali v hlevu je, če je le mogoče, prilagajanje okolja, torej prezračevanje in hlajenje hlevov. Vročinski stres je možno blažiti s prezračevanjem hlevov in s škropljenjem živali. V času največjih poletnih vročin naravno zračenje ne zadostuje, zato je v hleve priporočljivo namestiti električne prezračevalnike (ventilatorje), ki povzročajo gibanje zraka in s tem hlajenje živali. Poleg prezračevanja hleva lahko živali hladimo tudi z vodo, vendar je vedno treba najprej poskrbeti za ustrezno ventilacijo. Pri škropljenju je treba upoštevati, da se ob uporabi vode v hlevu poveča vlažnost zraka in če ventilatorjev ne bomo uporabljali, bomo razmere lahko bistveno poslabšali. Škropljenje oz. tuširanje naj poteka 30 do 60 sekund, in sicer vsakih 15 minut, priporočljivo izven hleva (z utrjeno podlago in dobro urejeno drenažo) ali na krmilnem hodniku.

… in senca

Živalim na pašniku je treba omogočiti, da se lahko umaknejo v senco (kadar so visoke dnevne temperature), v nasprotnem primeru je bolje, da se čez dan ne pasejo. Paziti je treba, da se ob drevesih ali drugih virih sence ne naredijo blatne kotanje, saj so lahko bolj umazane živali bolj dovzetne za obolenja za mastitisom. Živali ob večji vročini, nad 25 °C, naj se pasejo samo zvečer in ponoči. Tudi na pašniku je treba poskrbeti, da imajo živali ves čas dostop do čiste vode, ki je mora biti v zadostnih količinah – 10 l vode na vsakih 100 kg žive mase živali.  

Vročinskega stresa žal popolnoma ne moremo preprečiti, lahko pa z izvajanjem nekaterih ukrepov zmanjšamo njegove negativne posledice.

Manca Zajc, dipl. inž. kmet.