»Prihajam iz knapovske družine, ponosna na svoje korenine. Na glas povsod povem: Za razvoj domovine potopili smo vasi, spomine, spoštovanje do jame pa je del naše zapuščine. Čeprav nisem knap, sodim med glasne šaleške dekline, ki se bo z vami, kamerati, v Evropi, v Ljubljani z ramo ob rami, še naprej borila za pravično prihodnost naše doline.« S tem geslom je skočila v rudarski stan letošnja častna skakalka, ministrica za pravosodje Andreja Katič, na 63. skoku čez kožo na Mestnem stadionu v Velenju.
Prireditev se je tradicionalno začela z zbiranjem rudarjev za parado na Titovem trgu, od koder so ob taktih Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje odšli na Mestni stadion. Za skoraj 300 uniformiranimi upokojenimi in še aktivnimi rudarji je stopalo 34 novincev – dijakov rudarske, strojne in elektrosmeri ter inženirjev rudarstva in geotehnologije, ki so jih po tradicionalnem običaju sprejeli v rudarski stan.
Glavni govornik je bil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec, ki se je najprej ozrl v zgodovino premogovništva v Velenju in spomnil, da že skoraj stoletje in pol spreminja podobo Šaleške doline in širše regije, a poudaril: »V vsem tem času smo bili motor in gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. Prav zaradi razmaha premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so v preteklosti z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole za naše otroke ter infrastrukturo za zdravje, kulturo in šport naših prebivalcev.«
Ekološka sanacija je bila nuja in ni je plačala država
Če je premogovništvo v preteklih desetletjih v okolju povzročilo velike rane, pa je danes proizvodnja drugačna, pretekli vplivi so sanirani, okolica je zelena, nekoč mrtva jezera so postala ena najbolj obiskanih atrakcij v Sloveniji, Velenjska plaža pa že nekaj let zapored najbolj obiskano in najbolje ocenjeno naravno kopališče v Sloveniji. »Ekološka sanacija je bila nuja in ni bila poceni. In ni je plačala država. Sanacija je bila izvedena z lastnimi sredstvi, pridelanimi iz energetike v Šaleški dolini. To so sredstva, ki so bila porabljena za odpravo okoljskih madežev preteklosti. In pogosto se pozablja, da če takratna okoljska sanacija ne bi bila nuja za normalno življenje v Šaleški dolini, bi ta sredstva lahko porabili za razvoj novih dejavnosti, ki bi že takrat generirale nova delovna mesta, neodvisna od pridobivanja premoga.«
Danes je Premogovnik Velenje tudi snovalec novih znanj, ki ga stalno nadgrajujejo in uporabljajo na drugih področjih, ne le za pridobivanje premoga. Z njim želijo ustvarjati nova delovna mesta za čas, ko se premog v Šaleški dolini ne bo več odkopaval.
Zavedamo se drugačne prihodnosti
»Še kako se namreč zavedamo prihodnosti – ki bo v tej Dolini precej drugačna od življenja, kakršnega smo poznali mi in naši predniki. Slovenija se je zavezala k razogljičenju energetike in s tem k prenehanju pridobivanja elektrike iz premoga. Zavezala pa se je tudi, da bo zeleni prehod izpeljala v skladu z načelu pravičnosti, ki zapovedujejo, da v tej tranziciji nihče ne bo prikrajšan in da bo prehod temeljil na ustvarjanju novih delovnih mest. V nacionalni strategiji je določena letnica 2033 kot tisti mejnik, do katerega bomo morali najkasneje prenehati z odkopavanjem premoga, kar pomeni, da nas v kratkem času čaka veliko dela.«
Hvaležna in ponosna
Pravičnemu prehodu je dala v svojem nagovoru zbranim po skoku tudi Andreja Katič, ki je najprej poudarila velik ponos in hvaležnost, da so jo rudarji sprejeli medse.
»Današnje priznanje pomeni odgovornost, da se tudi v prihodnje borim za pravičen razvoj naše doline. V razpravah o usodi Šaleške doline in našega gospodarstva sem se velikokrat morala ugrizniti v jezik. Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, kakšen davek je dolina plačala za razvoj Slovenije.«
Izpostavila je svoje otroške spomine na onesnaženo dolino, zdajšnje dosežke energetike, uspešne zgodbe ter sklenila: »Zato upravičeno pričakujemo, da bo država zagotovila pravičen prehod iz ere obdobja rabe premoga v zeleno prihodnost za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje in za vse, ki so s proizvodnjo energije tako ali drugače povezani. Če želimo, da mladi ostanejo v dolini, jim moramo omogočiti lepo prihodnost.«
