V sredini maja je KUD Harmonija v Vili Mayer pripravil pogovorni večer z Lidijo Štefanec, ki zdaj živi v Šoštanju, a je sicer Velenjčanka, avtorico knjige Lotosov cvet v svetlobi. Pogovor je vodila Sonja Bercko Eisenreich, večer pa je z igranjem na harmoniko popestrila Sara Golčman, učenka Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, pod mentorstvom prof. Zmaga Štiha.

»Z Lidijo Štefanec sva že dolga leta znanki, v mladih letih pa sva bili celo sodelavki. Njeno življenje se je temeljito spremenilo, predvsem zaradi travmatičnih izkušenj iz mladosti, ki so jo spodbudile, da je napisala prvo knjigo. Nato je sledila druga in zdaj še tretja, tako da je šlo za predstavitev trilogije njenih knjig, ki so hkrati povabilo ljudem, da na predstavitev knjig ne gledajo le z vidika vsebinske zgodbe, ampak prepoznajo tudi njen katarzični vpliv – notranje spreminjanje, spominjanje in preseganje travm,« je o namenu večera povedala voditeljica pogovora.

Pomoč ranljivim skupinam skozi rehabilitacijo in biblioterapijo

Sonja Bercko Eisenreich je sociologinja, avtorica številnih člankov s področja rehabilitacije in socialnih inovacij, posveča se delu z ranljivimi skupinami mladih in s težje zaposljivimi osebami zaradi njihovih posebnih potreb. Njeno poslanstvo je jasno: »Sama rada živim v svetu brez konfliktov, tam, kjer so ljudje prijazni. Cilj mojega dela pa je, da imajo ljudje delo, tudi tisti, ki so drugačni.« Poleg strokovnega dela opravlja tudi prostovoljno delo na področju duševnega zdravja in razvoja programov za starostnike ter medgeneracijsko povezovanje.

Zakaj je njeno delo pomembno? »Za predstavitev knjig, še posebej z vidika biblioterapije oziroma  pripovedovanja zgodb, se mi zdijo vedno najpomembnejše tiste, ki so doživljajsko in osebnostno izpisane. Dolga leta sem vodila in še vodim skupine za biblioterapijo, s katerimi raziskujemo terapevtski vpliv knjig, izhajajoč tudi iz socialne teorije učenja. To pomeni, da ljudje, ki poslušajo naracijo, lažje ponotranjijo določeno izkušnjo, ki so jo morda v življenju utrpeli tudi sami, ter se skozi njo in skozi avtorja, ki jo pripoveduje, preobražajo. To se mi zdi v  današnjem času še posebej pomembno, saj smo priče porastu agresije in umikanju od vsega, kar bi lahko povzročalo negativna ali neprijetna čustva.«

O travmah iz otroštva in zmagoslavju nad njimi

Znanost pravi, da delujemo na podlagi zrcalnih nevronov, kar pomeni, da lahko skozi zgodbo nekoga drugega presegamo svoje ovire. »Lidijina zgodba pripoveduje o travmah iz otroštva in o zmagoslavju nad njimi. Priporočam, da ljudje preberejo to trilogijo knjig in skozi njo predelajo tudi svoje morebitne travmatične izkušnje ter se osvobodijo in pogumno nadaljujejo z življenjem. Vsi lahko dosežemo neko osvoboditev, a ni dovolj, da le sledimo zgodbi oziroma jo bežno preberemo. Poslušanje zgodb z vso emocionalno nabitostjo je tisto, kar se dotika našega umskega in čustvenega dela, ki v tem procesu sodelujeta in se povezujeta,« razlaga Sonja Bercko Eisenreich, ki pri delu z ranljivimi skupinami ugotavlja, da se je v celotnem družbenem kontekstu zgodila anomalija.
»Imamo manj povezav med starejšo, srednjo in mlajšo populacijo. Tako imenovana digitalna generacija vidi svet skozi drugačno paradigmo. Njihove vrednote so lahko drugačne, kar pa ne pomeni, da ni treba poiskati polja, v katerem se lahko srečamo, ubesedimo stvari, jih izmenjamo in delamo na sprejemanju drugih z drugačnimi mnenji in vrednotami. Ta del smo v veliki meri izgubili.«