Velenje, 21. maja – V sklopu posveta o dolgotrajni oskrbi je bil predstavljen tudi pilotni projekt e-oskrba, ki ga vodi Ministrstvo za solidarno prihodnost s konzorcijskim partnerjem ZDUS in Telekomom Slovenije. Poteka od aprila leta 2022 do konca junija prihodnje leto, vodja projekta pa je Peter Pustatičnik.
Kot je poudaril, je namen projekta zagotoviti starejšim, kronično bolnim in invalidom višjo kakovost življenja in čim daljše samostojno bivanje v domačem okolju, razbremeniti družine v stalni skrbi za njihove svojce, posledično pa tudi kronično prepolne in kadrovsko podhranjene institucionalne varstvene ustanove.
Sistem e-oskrbe postane ključen, ko ljudje potrebujejo nujno pomoč, na primer ob padcih ali zdravstvenih težavah, ko ne morejo doseči svojega telefona ali sosedov. E-oskrba pomaga preprečiti dolge čakalne čase za pomoč in s tem zmanjšuje tveganje za resne zdravstvene zaplete ali celo smrt.
Vključenih 5000 uporabnikov
V razvitih državah je vključena v e-oskrbo desetina prebivalcev, starejših od 65 let. V Sloveniji bi bilo to okoli 40 tisoč oseb. Ponekod, denimo v Veliki Britaniji, predpiše e-oskrbo zdravnik, vključenih je 16 odstotkov starejših. Slovenija je dolgo capljala za razvito Evropo, pilotni projekt pa je pokazal, da organizacijo zmoremo tudi pri nas. Vanj je vključenih 5000 uporabnikov.
»V zadnjih dveh letih je bilo sproženih 40.227 klicev in samodejnih alarmov. Nujno medicinsko pomoč pa je prejelo 407 uporabnikov. 3.189 uporabnikom so organizirali pomoč svojcev, 464 uporabnikov je pomoč potrebovalo zaradi padca in niso mogli sami vstati. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je pomoč potrebovalo okoli 400 uporabnikov,« je podatke navedel Pustatičnik.
Kot je še povedal, je bilo med klici veliko tudi takšnih, ki jim rečejo socialni klici, ko so ljudje osamljeni in so potrebovali le pogovor, motivacijo, spodbudo, sočloveka, ki jih posluša, jim da toplo besedo in razumevanje, malo pozornosti.
Kako deluje e-oskrba?
Storitev e-oskrba omogoča enostaven klic na pomoč s pritiskom na gumb na zapestnici v primeru padca ali slabosti in takojšnjo organizacijo ustrezne pomoči strokovno usposobljenega asistenčnega centra 24 ur na dan.
Uporabnik prejme tudi senzor za padec, ki zazna spremembo višine, in se potem klic v asistenčni center sproži samodejno.
Uporaba telefona ali zapestnice je preprosta in ne zataji. Ljudem, ki e-oskrbo že uporabljajo, Pustatičnik priporoča, da kdaj pa kdaj vadijo, kako pripomočki delujejo, in zatrdi, da svetovalci v asistenčnem centru ne zamerijo, če pride do tako imenovanih praznih klicev. Bolje tako, kot da klica ni, pomoč pa bi bila nujna.
Kako pomembna oblika pomoči starejšim je e-oskrba, kažejo tudi podatki iz ankete Ministrstva za zdravje med slovenskimi uporabniki. »10 odstotkov uporabnikov bi se moralo, če bi izgubili e-oskrbo, preseliti v dom za starejše, ker si ne bi upali biti sami doma. E-oskrba jim nudi varnost, občutek, da niso prepuščeni sami sebi,« pove Pustatičnik.
Jeseni nova kvota
V Velenju ima e-oskrbo 100 uporabnikov, trenutno pa ni več prostih mest. Okoli 3000 jih bo znova jeseni in Peter Pustatičnik poziva ljudi, ki ocenijo, da bi to storitev potrebovali, da se prijavijo čimprej. »Pozivam predvsem tiste, ki poznate koga, ki bi e-oskrbo potreboval, da izpolnite prijavo. Storitev je brezplačna. Obrazce dobite na Telekomu Slovenije, pri ZDUS, tudi pri izvajalkah pomoči na domu.«
