Šoštanj, 25. maja – 24. maja leta 1944 je nemški lovec messershmitt  nad Šoštanjem sestrelil  težki bombnik  zavezniških sil ZDA Amerike in povzročil smrt posadke Leteče trdnjave Boing B-17 G  pod Goricami v bližini Šoštanja. Nemško letalstvo je še isto leto (5. 11. 1944) v Lokovici pri Šoštanju na področju Paškega vrha sestrelilo britansko letalo Consolidated  Liberator  Boing B-24, ko je življenje izgubilo še več mladih fantov, članov posadke zavezniškega letalstva. 

V spomin na tisti kruti čas in dramatičen potek četrtega leta vojne je Občina Šoštanj v sodelovanju s Šaleškim aeroklubom, Muzejem Usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju ter Slovensko vojsko (SV) na letališču v Lajšah pripravila spominsko slovesnost v počastitev dogodkov iz časa pred 80 leti. 

Pred tem so na kraju, kjer je občina postavila spominsko obeležje hrabrim pilotom ter prisebnim in odločnim domačinom (nad hišo pod gozdom na Koroški 46 v Šoštanju),  predstavniki obeh zavezniških držav, župan Boris Goličnik ter slovenski minister za obrambo Marjan Šarec, položili vence v spomin na padlo posadko ter tiste hude čase, ko se je 2. svetovna vojna še zadnjič razplamtela tudi nad našo deželo. Sporočilo, da je tudi v tem času treba biti pripravljen na skupno obrambo naših meja in meja vseh povezanih držav v EU, je še kako aktualno tudi danes. Ob spomenik so svojci družine  enega od preživelih vojakov ameriškega bombnika položili še svoj, mali žalni venček spomina na junaštvo mladih vojakov iz daljnjega sveta.

Posadili so seme prijateljstva

Medtem se je na letališču Lajše zbrala množica ljudi, ki so pospremili spominski dogodek na najbolj aktualnem prostoru, kjer je bilo mogoče prikazati nekaj vzdušja in simbolike v spomin na dogodke, ki je ob trpljenju ljudi prinesla le revščino, žalost in uničenje. Slovesnost se je pričela s skokom iz letala dveh padalcev SV – enega s padalom barv slovenske zastave, drugega v podobnem, a z velikansko slovensko zastavo, ki je ob letu s padalcem frfotala v jasnini modrega neba nad letališkim travnikom. Ko sta spretna pripadnika SV doskočila, se je oglasila tako znana glasba Orkestra Slovenske vojske s slovensko, britansko in ameriško himno. Zbor nekaj sto udeležencev je prisluhnil, mnogi so zapeli znane verze, vzdušje je bilo napolnjeno s čustvi in pričakovanjem.
Nekdanja Šoštanjčanka Tajda Lekše je nezmotljivo, dostojanstveno vpeljala prisotne v občutenje spominov in dolžne zahvale nekdanjim prebivalcem te doline, borcem za osvoboditev naše dežele ter tistim, ki so prileteli čez širna morja reševati evropske dežele in njihove ranjene, lačne in prizadete ljudi. Padli so na naših tleh, s krvjo so posadili seme prijateljstva in odšli kot nevidne legende. Tem krajem pa so pustili pečat novega smisla življenja, sodelovanja in prijateljstva. O tem je pela pesem, med njimi tudi Kajuhove stihe, operna pevka šoštanjskih korenin Petra Turk Rupreht.

Obeležja niso le mrtev kamen

Množico je nato nagovoril župan gostiteljske Občine Šoštanj Boris Goličnik. »Trije člani posadke ameriške trdnjave in vseh sedem članov britanskega letala je žrtvovalo svoja mlada življenja za ljudi in državo, ki je še poznali niso. V boj in zavezniško pomoč sta jih vodila nesebičnost in čas, ki je zahteval odrekanje in življenjsko tveganje. Ponosen sem na domačine, ki so kljub nevarnosti za svoja življenja pomagali posadki in prepričan sem, da smo tudi generacije za njimi ljudje empatični, solidarni. Spominska obeležja niso le mrtev kamen, pločevina ali črke brez vsebine. To so nemi in hkrati glasni opomniki, da se vojna ne sme zgoditi nikoli več,« je zaključil besede klica k sodelovanju in prijateljstvu.
Dogodka so se udeležili tudi številni visoki častniki Slovenske vojske, veterani, pripadniki osvobodilnih združenj vseh vojn, številni letalci SV in letalskih klubov, trije ministri aktualne slovenske vlade Andreja Katič, Bojan Kumer in Marjan Šarec ter dve gostji iz tujine. Namestnica veleposlanice združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Republiki Sloveniji Helen Fabia Teasdale je nagovorila prisotne v slovenskem jeziku. Dejala je, da še danes, tako kot pred 80 leti, sodelujemo na številnih področjih, da je to sodelovanje trdno in se krepi. V teh časih, ko je na svetu še vedno veliko vojnih konfliktov, pretenj, nerazumnega sovraštva ter žrtev novih vojn, je gojiti prijateljstvo toliko pomembnejše, je nujno. »V Sloveniji ste doma tudi za nas pravi prijatelji in zavezniki, katere cenimo in jim zaupamo na osnovi izkušenj ter odličnega sodelovanja.«
Odpravnica poslov Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Melania Rita Arreaga je nagovorila zbor časti in upanja  ter visoke goste z besedami zahvale za pomoč domačinov njihovim vojakom pred osemdesetimi leti.

Nebo nad Šoštanjem

Osrednji govornik Marjan Šarec se je oprl na zgodovinska dejstva osvobodilnih vojn ter osebnost in veličino legende in velikega Slovenca generala Rudolfa Maistra.
»Prav on je v ključnem zgodovinskem trenutku potegnil odločilne poteze in herojska dejanja v prelomnem času, ko je šlo za Slovenijo,« je dejal in izpostavil pomen obeležitve Maistrovega leta 2024. Ob tem ni pozabil na Karla Destovnika - Kajuha, moč in pomen njegovih besed ter tistih ljudi, ki so med drugo svetovno vojno dali življenja za svobodo. Pozabil ni nikogar, ki se je in se bori za pravične stvari in svobodo. In ne na vse tiste, ki so se leta 1991 borili za osamosvojitev Slovenije. »Zaradi njih danes živimo v svoji državi. Strpnost, mir in evropske vrednote so edino, kar nam lahko pomaga v boju s tistimi, ki želijo to uničiti,«  je slavnostno zaključeval Šarec.
Garda SV je nato s šov programom »Puške« pričaral vzdušje občudovanja nad izurjenostjo in koreografijo nastopa, ko je orožje bolj igra … A ko je počilo, nekajkrat, je bila koncentracija ravno pravšnja za zaključne glasbene akorde pihalnega orkestra  ter odprtje razstave Nebo nad Šoštanjem v 2. svetovni vojni, avtorja dr. Mirana Aplinca in sodelavcev. V hangarju sta jo odprla z obrambnim ministrom v družbi z Andrejo Katič in Bojanom Kumrom, vse pa je pospremil na ogled župan. Avtorju  projektne razstave ter sodelujočim muzealcem Muzeja Velenje so čestitali vsi prvopisani, vsebinsko pa se predstavitev nanaša na dogodke v letu 1944 in strmoglavljenje zavezniških letal.

Jože Miklavc