Med udeleženci letošnjega Turističnega foruma je strokovni prispevek predstavila tudi Danijela Brišnik, vodja OE Celje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je govorila o pomenu zaščite objektov industrijske kulturne dediščine na primeru Stare elektrarne in Klasirnice.

MO Velenje je kot upravičenka za pridobitev sredstev iz Sklada za pravični prehod že pristopila k celoviti obnovi Stare elektrarne, ki svoje prvotne funkcije ne opravlja že več kot 50 let, ter objavila javno povabilo za izdelavo projektne dokumentacije in izvedbo del za obnovo Stare elektrarne, ki naj bi postala poslovni objekt (inkubator) Center prihodnosti.

»Pri Stari elektrarni smo v zaključni fazi in z vidika varstva kulturne dediščine pri usklajevanju podrobnosti. Dogovarjamo se o ohranitvi strehe, volumnu fasade, okenskih odprtinah, zunanji ureditvi in tako naprej,« je o prenovi povedala Brišnikova. Dodala je, da je bilo sodelovanje med vsemi deležniki odlično. »Super smo se razumeli, smo se slišali, zdaj pa iskreno upam, da finančna konstrukcija bo in da bo do realizacije prišlo čim prej. Ideja je dobra, objekt ima res izjemne kvalitete in ga je nujno treba ohraniti,« je dejala.

Glede na to, da je objekt star skoraj 100 let, je, po besedah Brišnikove, v statično-gradbenem smislu relativno dobro preživel ves ta čas. »Projekt sicer predvideva obsežno statično sanacijo, nekako po vzoru ljubljanske Cukrarne, a ohranja dejansko pojavnost v prostoru in glavne varovane sestavine. To sta oba žerjava, razporeditev prostorov, notranja polžasta stopnišča …«

Ne rušitev, temveč uporaba

Drugačna pa je zgodba in prihodnost objekta klasirnica v Pesju. Po besedah Brišnikove ima klasirnica precej nesrečno usodo, saj je Premogovnik Velenje že pridobil veljavno gradbeno dovoljenje za rušitev velikega objekta, v tem času pa se je na področju varstva kulturne dediščine precej stvari spremenilo.

»Začela se je vrednotiti tudi ta, recimo, polpretekla zgodovina. Prepoznal se je pomen ohranjanje te kulturne dediščine in posledično je naša enota v strokovne zasnove za razglasitev kulturnih spomenikov v MO Velenje vključila tudi klasirnico. To je bilo presenečenje za lokalno skupnost, a so nam omogočili ogled objekta in valorizacijo in njihova miselnost se je začela spreminjati. Spoznali so, da vendarle gre za pomemben gradnik naše identitete in da bi na ne samo lokalni, ampak tudi državni ravni vendarle poskusili poiskati vsebino, ki bi bila primerna za ta objekt in bi bila tudi finančno vzdržna,« je razložila Brišnikova.

K iskanju te vsebine so, zanimivo, prispevala tudi neurja in poplave, saj se je izkazalo, da Slovenija ne premore organiziranih depojskih prostorov za hrambo občutljivega arhiva.
»Začeli smo razmišljati, da je ravno klasirnica s svojima velikostjo in lokacijo idealna. Ima zelo velike prostore, ki niso etažirani in omogočajo prilagoditev drugačnim vsebinam. Komercialne vsebine namreč potrebujejo določeno svetlobo, razporeditev prostorov … Poleg tega je ob objektu železnica,« našteva Brišnikova.
Po tej ideji bi bil objekt klasirnice idealen za depoje v primeru večjih naravnih nesreč in kot centralni depo za muzeje, kjer ti niso urejeni. »Velik problem ima Pokrajinski muzej v Celju, Koroški muzej, Muzej Velenje ne more več uporabljati vseh prostorov v prostorih Premogovnika Velenje. Celotna severovzhodna Slovenija ima res težave in se nam je ta vsebina zdela primerna. Navezali smo stike z ministrstvom za kulturo, se povezali z MO Velenje in ti pogovori tečejo. Nismo še tako daleč, da bi lahko rekli, da je rešitev sprejeta, se pa o tem resno razmišlja,« je sklenila Danijela Brišnik.