Na predstavitvi EKO gibanja je sodeloval tudi mag. Bojan Kumer. Vprašali smo ga, zakaj bi sončno elektrarno postavili ravno na Družmirsko jezero.

Ljudi upravičeno zanimajo prihodnji energetski projekti, zato je ključno delovati previdno, vključujoče, transparentno in odprto. Trendi kažejo, da je v Šaleški dolini vse več zanimanja za sončne elektrarne. To dokazuje dolga čakalna vrsta, ki šteje že več kot 15.000 prošenj za pridobitev soglasij. Poleg tega je že postavljenih več kot 35.000 sončnih elektrarn, ta številka pa nenehno narašča tako v Šoštanju kot tudi v Velenju. Zaradi ugodne osončenosti je lokacija za sončne elektrarne zares primerna. Poleg tega ima Šaleška dolina ustrezno razvito energetsko infrastrukturo, zlasti distribucijsko omrežje Elektra Celje, ki pokriva večji del območja. To prebivalcem omogoča, da uresničujejo svoje želje po prehodu na sončno energijo in postavitvi lastnih sončnih elektrarn. Kljub temu pa obstaja tudi veliko zanimanja za postavitev elektrarn, ki pa zaradi omejenih možnosti pri posameznikih niso vedno izvedljive. V takšnih primerih je skupnostna sončna elektrarna odlična rešitev. To bi bila trajnostna rešitev, ki bi koristila celotni skupnosti in omogočila izkoriščanje obnovljivih virov energije na inovativen način.«

Zaenkrat je uzakonjena možnost postavitve sončne elektrarne le na Velenjskem in Družmirskem jezeru. Zakaj ne npr. na Šmartinskem jezeru?

»Zakon, ki je bil sprejet lani in ureja umeščanje naprav za proizvodnjo električne energije, sledi smernicam evropskih direktiv, ki poudarjajo prednostno izkoriščanje sončne in vetrne energije. Kljub temu je pomembno, da se projekti zasnujejo celostno, z jasno vizijo in upoštevanjem vseh vidikov prostora. Pred začetkom umeščanja v prostor je ključno imeti dobro zasnovan projekt, ki upošteva energetske, turistične, gospodarske in družbene vidike. Zato v tej zgodnji fazi še ni bilo izdelanih končnih idejnih zasnov, saj se investitorji skupaj z lokalnimi oblastmi in skupnostjo posvetujejo ter določijo vsebine, ki jih želi lokalna skupnost v določenem prostoru. Ta pristop je bolj transparenten in vključujoč ter omogoča, da lokalna skupnost projekt soustvarja, s tem pa se projekti lažje prilagajajo potrebam lokalne skupnosti.«

Celoten intervju v današnjem Našem času.