V uredništvu smo se odločili, da ista vprašanja zastavimo trem poslancem. Odgovore Janija Prednika (SD) ste lahko prebrali v prejšnji številki, tokrat odgovarja Dušan Stojanovič iz stranke Gibanje Svoboda, v prihodnji pa bo to Franc Rosec iz vrst stranke SDS.
Dušan Stojanovič poslanec stranke Gibanja Svoboda in podpredsednik Odbora za zunanjo politiko, Odbora za kulturo ter član Komisije za zamejce in Slovence po svetu, Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, je v svojem prvem letu poslanskega mandata delil vpogled v svoje izkušnje in delo. V odgovorih nam je predstavil svoje stališče ter pogled na ključna vprašanja, ki jih obravnava v vlogi poslanca.
Kateri so bili vaši ključni dosežki v prvem letu kot poslanec? In vaši osebni dosežki?
Statistika dela v Državnem zboru je jasna, 15 rednih in 59 izrednih plenarnih sej, ogromno sej delovnih teles, saj sem član kar štirih, prvenstven zame pa je Odbor za zunanjo politiko, katerega podpredsednik sem, zato sem na tem delovnem področju tudi najbolj aktiven. Skupno smo opravili preko 1400 glasovanj, kar je za leto in pol mandata zagotovo precej. Seveda pa po prvem letu mandata ni čisto enostavno izluščiti dosežke, kajti poslansko delo je vezano na zakonodajne postopke, kar je tudi prioriteta vsakega poslanca, še posebej koalicijskega. Mandat so zagotovo zaznamovale poplave, v katerih je regija, iz katere prihajam, utrpela res velikansko škodo, zato si kot dosežek najbrž upravičeno štejem to, da sem predlagal, da se prva terenska seja aktualne vlade opravi prav na Koroškem, čemur je potem nekako logično sledila tudi terenska seja v Savinjski regiji.
Kako ste po vaše izpolnili svoje predvolilne obljube v prvem letu mandata?
Če bi med kampanjo sam moral komurkoli kaj obljubljati, se za kandidaturo sploh ne bi odločil. Delo v DZ jemljem resno in zavzeto, kot prejšnjo službo, nemogočega ne obljubljam, kar pa je izvedljivo, se potrudim tudi izpeljati. Poslanci nimamo izvršne moči, lahko pa s svojim glasom prispevam v zakonodajnem smislu; s poslanskimi vprašanji in pobudami lahko opozarjam na anomalije in predlagam izboljšave in rešitve, v lokalnem okolju sem pozoren na potrebe regije, lokalne skupnosti in njenih institucij, prisluhnem pa seveda posameznikom, ki se soočajo s kakršnimi koli težavami, in skušam pomagati. Koalicija je v tem času izpeljala kar precej pomembnih zakonodajnih sprememb. Kljub mnogim opozicijskim polenom, kar je po svoje razumljivo, saj si opozicija ne more želeti naših uspehov, smo veliko naredili, seveda pa nas ogromno dela še čaka, predvsem v smislu uvedbe nujnih ukrepov na področju zdravstva, pokojninskega sistema, javnih financ in še marsičesa. Nič pa žal ne gre čez noč, saj je ukrepe potrebno res dobro pripraviti, da bodo delovali. In kot rečeno, pričakovanja, da bomo v letu dni, praktično v izrednih razmerah, naredili vse, kar je zapisano v programu stranke ali v koalicijski pogodbi, so nerealna. In vsakdo, ki je količkaj objektiven, to tudi razume.
Celoten intervju je na voljo v današnji šttevilki Našega časa.
