Poplavna voda je lahko tako mikrobiološko, kot kemijsko onesnažena, na poplavljenih območjih pa so lahko prisotni tudi fizikalni delci (steklo, les, ipd,), s katerimi se ob čiščenju lahko poškodujemo.
V kolikor pride poplavna voda v stik z odprto rano, je treba rano sprati s čisto, pitno vodo, okolico rane razkužiti, nato pa pokriti s sterilno obvezo. Osebe, ki sodelujejo pri čiščenju naplavin, prostorov in poplavljenih površin, naj pred začetkom dela, oz. vključitvijo v čistilne akcije, preverijo, ali so popolno cepljene proti tetanusu. V kolikor je od zadnjega cepljenja minilo več kot 10 let, naj zaščito obnovijo z odmerkom cepiva.
Osebe, ki izvajajo čiščenje, morajo biti primerno zaščitene: zaščitni plašč, gumene rokavice, gumijasti škornji. Po koncu čiščenja si morajo roke temeljito umiti in razkužiti. V kolikor se čistijo zaprti prostori, v katerih se je voda zadrževala časa, obstaja večja verjetnost, da se je v prostorih razvila plesen. Prostore intenzivno prezračujmo, v primeru plesnivosti pa se ob čiščenju dodatno zaščitimo z masko FFP3 in zaščitnimi očali. Poplavljenih prostorov naj ne čistijo osebe z večjim tveganjem: nosečnice, otroci, starejši z več kroničnimi boleznimi. V kolikor nam poplavna voda po nesreči zaide v usta, usta izperemo z večjo količino pitne vode.
Več v Našem času, št. 32/2023.