Velenje, 26. januarja – V Knjižnici Velenje je potekalo navdihujoče potopisno predavanje Alfonza Cugmasa, enega redkih Slovencev, ki se lahko pohvali z izjemnim dosežkom – pretečenimi vsemi sedmimi največjimi maratoni na svetu, združenimi pod znamko Abbott World Marathon Majors (AWMM). Obiskovalce je popeljal skozi tekaško, potovalno in življenjsko zgodbo, v kateri maraton ni le športni izziv, temveč celovito doživetje, prepleteno s pripravami, potovanji, druženjem in odkrivanjem sveta. Berlin, New York, London, Chicago, Boston, Tokio in Sydney so mesta, v katerih potekajo najprestižnejši maratoni na svetu. A kot je poudaril Cugmas, maraton zanj nikoli ni pomenil zgolj 42 kilometrov teka. »Maratoni niso samo obisk nekega dogodka, ampak posebno doživetje, ki vključuje celoletno pripravo. Z ženo za več dni odpotujeva v mesto, v katerem maraton poteka, si ogledava kulturne znamenitosti, se druživa s tam živečimi Slovenci. Vse, kar se zgodi pred in po maratonu, ima zame ogromno vrednost,« je povedal. Na potopisnem večeru je predstavil svoje izkušnje s pripravami, samo udeležbo na maratonih ter vtise o mestih, po katerih je tekel. Na ogled je postavil tudi bogato zbirko medalj, štartnih številk, majic in drugih spominskih predmetov, ki pričajo o šestnajstih maratonih v šestnajstih letih.
Nikoli ni prepozno
Na vprašanje, ali je za maraton oziroma tek kdaj prepozno, Cugmas odgovarja odločno: »Nikoli. Pomembno je, da človek najde šport, ki mu je blizu. Če te tek veseli, lahko začneš kadarkoli. Res pa je, da je med maratonci veliko starejših, ki imajo več časa, potrpljenja in vztrajnosti.« Sam tudi pri skoraj 68 letih redno trenira. Teče vsak tretji dan, od deset do trideset kilometrov, in poudarja pomen doslednosti: »Če enkrat začneš izpuščati, hitro pride navada, da ostaneš doma. Zato je disciplina ključna.« Letos načrtuje nastop v Cape Townu, prihodnje leto pa v Šanghaju, s čimer bi zbirki dodal še dve novi »zvezdici«. »Tek mi daje smisel, ravnotežje in veselje. In dokler bom lahko tekel, bom tekel,« sklene.
Potopisni večer v Knjižnici Velenje je bil tako več kot le pripoved o teku – bil je navdihujoč opomnik, da so vztrajnost, radovednost in ljubezen do gibanja lahko pot do izjemnih doživetij.
