Velenje, 19. januar – Knjiga Vrnitev svečenice avtorice Daše Kreča prinaša 33 globoko osebnih zapisov v obliki poezije, ki nagovarjajo sodobno žensko – tisto, ki se je v pričakovanjih, vlogah in tempu vsakdana morda oddaljila od sebe. Avtorica z njimi spodbuja k iskanju lastne resnice, k vrnitvi k notranjemu miru in k življenju, ki ne temelji na nenehnem prilagajanju, temveč na poslušanju sebe.
Zapisi, ki so rasli skupaj z življenjem
Zapisi so nastajali več let, v opazovanju narave in hkrati narave, ki biva v človeku. »Skozi drevesa, letne čase in lastno pot sem začela odkrivati, kaj me zares nagovarja, kaj me polni in prebuja,« pojasnjuje avtorica. Knjiga je nastala kot rezultat osebnega popotovanja, v katerem so dnevniški zapisi postopoma prerasli v poezijo, namenjeno tudi drugim – predvsem ženskam, ki v njih lahko poiščejo odgovore na vprašanja odnosov, materinstva, dela in lastne vrednosti.
Simbolika števila 33
Posebno mesto v knjigi ima število 33. Vizija knjige s 33 zapisi se je Daši Kreča zapisala v dnevnik že ob samem začetku, v letu, ko je bila sama stara 33 let. Čeprav je knjiga izšla tri leta kasneje, avtorica poudarja, da je nastajala organsko, brez prisile. »Te knjige nisem pisala jaz – pisalo jo je življenje,« pravi. Zapisi si tudi ne sledijo zaporedno, temveč so razporejeni intuitivno, kar po njenih besedah odraža resnični tok življenja. Pisanje se je zanjo začelo v obdobju velikih osebnih prelomnic. Kot uspešna poslovna ženska je dosegla cilje, ki jih pogosto idealizirajo sodobne družbene predstave, nato pa jo je materinstvo ustavilo in postavilo pred vprašanje identitete. »Takrat sem se vprašala, kdo sem jaz v tej zgodbi in kakšen zgled želim biti svojima hčerama,« pove. Umik iz hitrega tempa kariere jo je pripeljal k naravi, k tišini in k pisanju, ki je postalo način razumevanja lastnih misli in čustev. Pomemben simbol v knjigi in njenem delu so tudi labirinti. Avtorica jih razume kot prispodobo poti vase – ene same poti, ki vodi v središče in nazaj. »V labirintu prehodiš pot fizično, a hkrati v sebi iščeš jasnost,« razlaga. Prav izkušnja labirinta ji je pomagala tudi pri dokončni odločitvi, da stopi v svet s svojo zgodbo, ranljivostjo in novimi poklicnimi potmi.
Knjiga, ki odpira pogovor o izgorelosti
Odzivi bralk potrjujejo, da knjiga odpira prostor za iskren pogovor o izgorelosti, tesnobi in telesnih znakih, ki opozarjajo, da smo predolgo preslišali sebe. »Bolečina in tesnoba sta pogosto posledici tega, da se nismo poslušale,« poudarja avtorica. Knjiga mnogim ponuja besede za občutke, ki jih same težko ubesedijo, in jih spodbuja k temu, da poiščejo vzrok, ne le lajšanja posledic. Vrnitev svečenice je povabilo k počasnosti, k opazovanju narave in k pogumu, da si priznamo, kje smo – ter da si dovolimo reči: to sem jaz. Ne le v meditaciji ali zapisu, temveč tudi v vsakdanjih trenutkih življenja.
