Velenje, 27. februarja – Velenje so obiskali člani Mešanega zbora Gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena am Neckar, ki že več kot 50 let sodelujejo z Gimnazijo Velenje. Mladi gostje so si v Vili Bianca ogledali promocijski film Mateja Vraniča, nato pa obiskali Velenjski grad in Muzej premogovništva Slovenije. Vrhunec obiska je bil zaključni koncert članov obeh zborov v Marinovi dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.

Ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler poudarja pomen tovrstnih mednarodnih druženj: »Naše prijateljstvo z Gimnazijo Theodor Heuss iz Esslingena se je začelo leta 1973, ko sta dve tedanji študentki medicine v Esslingenu, Margareta Seher in Nives Cesar, vzpostavili stik s tedanjim profesorjem glasbe. Tega leta je bil tudi prvi obisk zbora v Velenju, nato pa je sodelovanje postalo redno. Vzporedno s tem je bil vzpostavljen stik s tedanjim profesorjem glasbe Klausom Wolfom iz Esslingena, kar je odigralo ključno vlogo pri začetku tega izjemnega prijateljstva. Od takrat so srečanja postala pomemben del obeh šolskih skupnosti.«

Sodelovanje, ohranjeno skozi desetletja, postaja še bolj dragoceno

50 dijakov je bilo nameščenih pri slovenskih družinah, kar je odlična priložnost za navezovanje stikov in medsebojno povezovanje. Ravnateljica se je zahvalila vsem staršem, ki so ponudili gostoljubje dijakom in dodala: »Teden so preživeli zelo delovno. Med drugim jih je sprejela podžupanja Aleksandra Vasiljević, učili so se plesnih korakov s plesno šolo Koleda in se preizkusili v folklornih plesih, četrtkovo dopoldne pa so preživeli v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski, kjer so pripravljali program za skupni koncert. Ta je predstavljal preplet nemških in slovenskih pesmi, ki so jih izvedli skupaj, kar je še en dokaz, da glasba resnično povezuje, kot radi rečemo – kdor poje, zlo ne misli.«

Gabrijela Fidler poudarja, da to dolgoletno sodelovanje med gimnazijama ni le izmenjava, ampak tudi izjemen primer pol stoletnega prijateljstva, ki dijakom omogoča širitev obzorij in globlje razumevanje različnih kultur. »Pri našem dolgoletnem sodelovanju gre za unikatno kulturno povezovanje med državama, ki sta nekoč pripadali različnim ideološkim blokom. To v današnjem času postaja še bolj dragoceno.

Poleg tega so tovrstni projekti ključni za preseganje individualizma med mladimi, saj jim omogočajo zavedanje pomena povezovanja, tako med seboj kot tudi z drugimi državami. Dijaki se učijo širiti svoje meje, spoznavajo nove kulture in postajajo bolj odprti do drugih. Takšna izmenjava stikov lahko traja tudi dlje, saj ohranjajo povezave, ki jim lahko služijo vse življenje. V procesu sodelovanja pa se učijo tudi delovati skupaj, kar je pomembna življenjska lekcija,« zaključi Gabrijela Fidler.