Eden lepših in bolje ohranjenih gradov na Slovenskem je tudi Velenjski grad, ki v letošnjem letu obeležuje 755. obletnico prve (posredne) omembe v pisnih virih. Njegov nastanek postavljamo v čas srede 13. stoletja, današnjo podobo renesančne palače pa je grad dobil z obsežnimi predelavami v 16. stoletju. Kasneje je grad, ki so ga sredi 14. stoletja obdali z zunanjim obzidjem, doživel le še manjše spremembe in se je s svojimi arhitekturnimi prvinami ohranil vse do danes. Drugače pa je bilo z nekdaj bogato in razkošno notranjo opremo, ki se ni ohranila.
Kako je grad izgledal sredi 19. stoletja, ko je še služil prvotnemu namenu in so v njem prebivali plemiči, nam je v svojem leksikonu Štajerske zelo slikovito opisal Josef Andreas Janisch:
»Grad leži na 210 čevljev (66,4 m) visokem, pogozdenem griču, s katerega je čudovit razgled. Pogled se nam odpira sicer le v prekrasno Šaleško dolino, toda tu nas pritegne mikavna kopica gradov in cerkva ob vznožju gora z mogočnim ozadjem veličastnih gorovij ...
Grad sam, ki ga obdaja močno, z bršljanom poraslo obzidje, tvori nepravilen pravokotnik. Je masivna, starodavna, na skalo postavljena stavba s klaftro debelimi zidovi, dve nadstropji visoka. Čeprav je že hudo star, je še dobro ohranjen. V obzidju so trije, okroglo stavljeni stražni ali obrambni stolpi, opremljeni z majhnimi, komaj 1–2 kvadratna čevlja velikimi okenci, ki so rabila za obrambo.
Zahodno od gradu ob obzidju je grajska kapela s (prazno) grobnico in letnico 1660. To kapelo so pač pozidali dosti pozneje od gradu. Zahodno od gradu naj bi v prejšnjih časih baje držal podzemni hodnik proti gradu.
Grad ima 24 sob, viteško dvorano (na zunanji strani balkon), sprejemno dvorano, malo in veliko jedilnico ter knjižnico. V spodnjih prostorih gradu so samo kleti z železnimi vrati. V kletnih prostorih pod viteško dvorano je najti tudi gladovalni jašek, ki je precej globok in v katerem je svoj čas pač tičal prenekateri ubogi obsojenec.
Dovozna vrata, stavljena v obzidje, držijo na prvo dvorišče in na prosto okoli gradu. Do vhodnih vrat v prvem nadstropju gradu držijo na zahodni strani stavbe narejene stopnice. Da bi velikih železnih vhodnih vrat ne bilo treba zmeraj odpirati, imajo na sredi 1 m visoko odprtino, skozi katero lahko ljudje vstopajo in izstopajo.
Grad je znotraj imenitno opremljen. Tu je veliko umetelnega, starodavnega in dragocenega pohištva iz 14. in 15. stoletja. V dveh sobah je videti tudi starinske peči. V viteški dvorani visi na stenah vse polno starega orožja, mečev, opreme in oklepov iz omenjenega časovnega razdobja.
Na južni strani, zunaj gradu, je 55 m globok vodnjak, iz katerega je mogoče s pomočjo velikega železnega vztrajnika črpati vodo. Obstaja tudi 26,5 m globoka cisterna. Še pred nekaj leti se je prišlo v grad preko vzdižnega mostu, ki so ga sedaj zamenjale stopnice. Za vrtom na južni strani gradu se razprostirajo lepi parki, vzhodno od njih pa je v gozdu skrita ledenica s stožčasto streho.«
Literatura: Josef Andreas Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark: mit historischen Notizen und Anmerkungen, zv. 3, Graz: Leykam, 1885, str. 1367–1368; Ivan Stopar, Velenjski grad: separatni odtis, Šaleški razgledi 2, Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, 1989, str. 5–7.
