Šmartno ob Paki, 15. oktobra – V okviru praznovanja 50-letnice delovanja Društva upokojencev Šmartno ob Paki so v tamkajšnji knjižnici odprli razstavo, svoj pesniški knjižni prvenec pa je ob tej priložnosti predstavila članica društva, upokojena učiteljica razrednega pouka Stanka Razbornik Kopušar.

Sem ta, ki sem

Zbirka z naslovom Sem ta, ki sem, je izšla v 300 izvodih, na 85 straneh pa so objavljene pesmi in epske pesnitve z raznoliko vsebino. »Veliko stvari se me namreč dotakne, navdihne. Med izbranimi pesmimi jih je nekaj iz zgodovine mojega kraja, otroške pesmi, ki sem jih napisala, ko sem izvajala projekte z učenci, pa pesmi, ki imajo svoj izvor v lastnih čustvenih doživetjih. Te so bile kot nekakšno zdravilo počutja za moj »ekonom lonec«, ki je brbotal v meni in zahteval, da izpovem stvari, ki so me bolele ali drugače prizadele. Glavnina epskih pesnitev pa je nastala v okviru mojega druženja s člani likovnih skupin na Polzeli in v Taboru. Ta so se odvijala predvsem na gradovih. Izvedela sem za zgodbe, ki so se tam zgodile, jih raziskovala, tudi kaj o tem prebrala in nato vse spravila v verze,« je povedala avtorica. Pri slednjih jo je najbolj pritegnila zgodba Friderika in Veronike.

Je res speča Trnuljčica, kot ji pravijo nekateri? Z nasmehom na ustih je dejala, da ni nikoli stremela k temu, da bi svoje pesnitve delila z javnostjo v obliki knjige. Takšnega stroška si kot vdova s skromno pokojnino ne bi mogla privoščiti. Skoraj zagotovo pesniškega prvenca tudi ne bi bilo, če ne bi bilo tolikšne spodbude, pomoči v omenjenem upokojenskem društvu. »Veliko svojih pesmi sem predstavila na odprtjih likovnih razstav članov likovnih skupin in na prireditvah v domačem kulturnem domu. Mislim, da je bila pobudnica za izdajo pesniške zbirke v društvu Mija Žerjav in z njo »težila« predsedniku Avgustu Reberšaku, ta pa me je nato celo leto spraševal: Stanka, kdaj boš zbrala svoje pesmi in nam jih predstavila? V društvu me niso pustili tako dolgo pri miru, dokler nisem popustila z besedami: če si vi tako želite, pa naj bo. Če me preveva zadovoljstvo ob izidu zbirke? Sem skromen človek, hvaležen za vsako pomoč. Te je bilo potrebne za izid pesniške zbirke res veliko. Poleg Žerjavove in Reberšaka bi na tem mestu rada izpostavila še Minko Bubik, dr. Konrada Steblovnika ter pokojnega Jožeta Krajnca.«

Pisanje, zlivanje doživetij, čustev na papir, je Stanki v užitek, oblika sproščanja. Obveza so zanjo le pesmi, ki jih morebiti napiše na prošnjo prijateljic, ki želijo z njimi popestriti praznovanje jubilejev svojih prijateljev. Kar zajeten kup ima še nedokončanih pesnitev, pravi. Je potem takem na obzorju druga pesniška zbirka? »Ne. Pri mojih letih za zdaj nimam takih načrtov, niti ne vem, kako mi bo služilo zdravje. Je pa res, da je življenje vseskozi polno izzivov, da zna obdariti z veliko presenečenji: lepimi in manj lepimi,« je sklenila Stanka Kopušar.