Zanimivo

Plastika v živalih iz morskih globin

London, 17. novembra – Znanstveniki so med raziskovanjem najgloblje točke na Zemlji prišli do šokantnega odkritja – v želodcih morskih živali, ki živijo na dnu oceana, so našli sledi umetnih vlaken in plastike. To verjetno pomeni, da je človek s smetmi onesnažil vse kotičke svetovnih oceanov.  Znanstveniki z univerze v Newcastlu so preiskali rake iz najglobljega dela Marianskega jarka, t. i. Izzivalčevega brezna, ki je z 10.890 metri globine najodročnejši del svetovnih oceanov, poroča britanski Independent. Ugotovili so, da je vsak rak zaužil neko obliko umetne snovi, med drugim najlon, PVC in PVA. Profesor morske ekologije Alan Jamieson, ki je vodil raziskavo, je dejal, da so rezultati skrb zbujajoči. “V nekaterih primerih je bilo vlakna dejansko možno videti v vsebini želodca,” je dejal. “Morali smo narediti to raziskavo glede na to, da imamo edinstven dostop do najodročnejših krajev na Zemlji, in ta primer smo uporabili za ostro opozorilo o dediščini človeštva,” je poudaril Jamieson. Plastike v oceanih kmalu več kot rib Njegova ekipa je pregledala 90 rakov iz najglobljih jarkov Tihega oceana – Marianskega, Japonskega, Izujskega, Atakamskega in Kermadeškega jarka. Globokomorske živali, ki pojedo skoraj karkoli, so odvisne od hrane, ki pride s površja. “Smeti, odvržene v morje, bodo končale naplavljene na obali ali potonile, druge možnosti ni,” je dejal Jamieson. “Ko ta plastika doseže globokomorsko dno, ne more nikamor več, torej se bo nabirala tam v vse večjih količinah,” je opozoril. “To je zelo skrb zbujajoče odkritje. Najdba plastičnih vlaken v živalih na globini skoraj 11 kilometrov govori o razsežnosti problema,” je dejal profesor in dodal, da gre za globalen problem. ##IMAGE-1474351## Ljudje vsako leto v oceane in morja odvržemo več kot osem milijonov ton plastike. Po ocenah je do zdaj v morju končalo 300 milijonov ton smeti in do leta 2050 naj bi bilo v morju več plastike kot rib. V oceanih naj bi bilo okoli 51 bilijonov plastičnih mikrodelcev, kar je 500-krat od števila zvezd v naši galaksiji, še piše Independent.

Gaudijevo Caso Vicens odpirajo za javnost

Barcelona, 13. novembra – Za javnost ta teden odpirajo prvo hišo, ki jo je zasnoval katalonski arhitekt Antoni Gaudi. Njegovo Caso Vicens v barcelonskem okrožju Gracia so med letoma 1883 in 1885 zgradili kot poletni dom družini Vicens. Velja za Gaudijevo prvo mojstrovino in eno prvih stavb, ki so spodbudile začetek modernističnega gibanja v Kataloniji in Evropi. Kot je navedla v muzej preurejena Casa Vicens na svoji spletni strani, je leta 1883 borzni in valutni posrednik Manel Vicens i Montaner takrat nepoznanemu 31-letnemu arhitektu zaupal načrtovanje svojega poletnega doma z vrtom v vasici Gracia. Hišo s pripadajočo infrastrukturo bodo kot muzej odprli ta četrtek. Podobno kot ostala Gaudijeva dela je tudi to veličastna zmešnjava različnih stilov, od japonskih do mavrskih vplivov. Barviti opečnati žlebovi kapljajo čez robove strehe kot model polledene torte iz Lego kock. Vhodna vrata z ostrimi kovinskimi konicami uokvirjajo zelene ploščice z motivom rumenega ognjiča. Vzorci listov na notranjih zidovih bi lahko bili odsev vrta ali prispodoba Kristusovega potu, navaja britanski časnik The Guardian. Med bogato zapuščino ekscentričnega katalonskega arhitekta Antonija Gaudija (1852-1926) je tudi znamenita barcelonska cerkev Sagrada Familia, ki jo po njegovih zamislih gradijo že od leta 1882. Bazilika s petimi stolpi, ki s svojimi krivuljastimi oblikami posnema naravo, naj bi bila dokončana do leta 2026. Poleg bazilike, ki je še danes sinonim Barcelone, je po Gaudijevi zasnovi med letoma 1900 in 1914 nastal tudi park Guell z znamenitim vodnjakom s kipom zmaja ob vhodu in še vrsta drugih manj znanih del.