V preteklem letu smo v Muzeju Velenje prejeli v dar ženski kostim, datiran v konec 19. stoletja, ki je bil izdelan na Dunaju. Sestavljata ga suknjič in dolgo krilo, oba izdelana iz svile, ter spodnje krilo. Po izročilu naj bi ga tedanja plemkinja z gradu Velenje podarila svoji uslužbenki, grajski vezilji.
Kostim z oznako K&K
Obdobje okoli leta 1890 označuje prehod med pozno viktorijansko modo in razvojem sodobne ženske silhuete na prelomu stoletij. Dunaj je bil v tem času eno ključnih evropskih modnih središč, ki je poleg pariških vplivov razvilo lastno prepoznavno krojaško tradicijo. Odlikovali so ga visoka kakovost materialov, natančno krojenje, prefinjena konstrukcija oblačil ter sodobni modni kroji, ki so se hitro širili po vsej monarhiji. Dunajske modne hiše, krojaške delavnice in trgovine so imele stalne stranke tudi med provincialnim plemstvom in premožnim meščanstvom, vključno z območjem spodnje Štajerske.
Kostim, ki ga hranimo v našem muzeju, ima na etiketi oznako K. & K., kar je v prostoru monarhije pomenilo kaiserlich-königlich (cesarsko-kraljevo) in se je uporabljalo predvsem za uradne dobavitelje cesarskega dvora. Na etiketi je navedena tudi lokacija (Kärntner Straße 12), kjer je v tistem obdobju stala nova, reprezentativna poslovna stavba Thonethaus. Zasnovana je bila za trgovske lokale višjega ranga, kot so modne hiše, saloni pohištva in prodajalne luksuznih izdelkov, imenovali pa so jo tudi „Eisernes Haus“ (Železna hiša).
Značilnosti ženskega kostima konec 19. stoletja
Začetek 90. let 19. stoletja je prinesel pomembne spremembe v ženski podobi; uveljavljati se je začela silhueta peščene ure z ozkim pasom, širšim krilom in bolj poudarjenimi rameni. Ta modna preusmeritev odraža tudi širše družbene spremembe: ženske so se v večji meri začele pojavljati v javnem prostoru ter prevzemale različne družabne vloge in obveznosti, zato je modna industrija pospešeno izdelovala kostime za najrazličnejše priložnosti – od dopoldanskih sprehodov do večernih gala sprejemov.
Dunajska modna estetika konec 19. stoletja se je približala racionalnejšemu, geometrijsko urejenemu dekorju. Pojavile so se čiste linije, konstrukcija kroja je sledila telesu, kar je pomenilo odmik od bogatega, skoraj baročnega oblikovanja prejšnjih desetletij. Ključno vlogo so imeli materiali in njihova vizualna podoba; uveljavile so se temne volnene ali svilene tkanine z gladko površino, ki so simbolizirale resnobnost, eleganco in status. Svileni dodatki (ovratni trakovi, obrobe) so nakazovali prefinjen okus, matiran sijaj volne in svile v kontrastu s svetlejšimi detajli pa je poudarjal reliefnost konstrukcije.
Pomen predmeta za muzej
Prisotnost kostima, izdelanega v dunajski krojaški delavnici, v inventarju Velenjskega gradu odraža več ravni povezav med grajskim okoljem in širšim habsburškim prostorom. Predmet predstavlja statusni simbol, saj je naročanje oblačil pri dunajskih krojačih izkazovalo družbeni položaj, izbran okus in povezanost z modnimi središči. Moda je bila sredstvo kulturnega izraza in potrjevanja pripadnosti eliti monarhije. Družine, ki so živele na gradu, so imele pogosto stike z Dunajem – bodisi prek trgovine, državne službe ali izobraževanja. Kostim za muzejsko zbirko tako predstavlja dragoceno materialno sled, ki kaže, kako je bila dunajska modna ustvarjalnost prepletena z vsakdanjim življenjem in svečanimi trenutki plemiških ter meščanskih gospodinjstev tudi v slovenskih krajih.
Viri:
Kärntner Straße – Wien Geschichte Wiki
Informatorka S. Oprešnik
Visitingvienna.com/culture/k-k/
Wienmuseum/at/modesamlung
Fashion-era.com/fashion- history
