5. marca 1974 je bil v Vili Široko v Šoštanju podpisan samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v nov Rudarsko elektroenergetski kombinat – REK Velenje. Nekatere ideje in pobude o tem projektu so se pojavljale že v šestdesetih letih. Ta novoustanovljeni kombinat, ki ga je sestavljalo deset temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Rudnika lignita Velenje (RLV), in sicer TOZD Rudnik lignita Velenje, TOZD Termoelektrarna Šoštanj, TOZD Elektrostrojni obrat, TOZD Proizvodnja gradbenega materiala, TOZD Zunanji obrat, TOZD Plastika – zaščitna sredstva, Delovna skupina skupnih služb, TOZD Avtopark, TOZD Družbena prehrana in gostinstvo, TOZD Stanovanjsko gospodarstvo in TOZD Tiskarna, so v razmeroma kratkem obdobju njegovega obstoja (1974–1990) zaznamovali nekateri pomembni dogodki. Že približno leto po njegovi ustanovitvi (1975) so v velenjskem premogovniku prvič v njegovi zgodovini presegli 4 milijone ton odkopanega lignita. 25. septembra 1977 je bila v šoštanjski Termoelektrarni končana izgradnja četrte faze TE Šoštanj. S tem je TE Šoštanj postala najmočnejši elektrarniški objekt v Sloveniji s skupno močjo 755 MW.

Preoblikovanje v SOZD

Februarja 1978 je zaradi spremembe takratne zakonodaje prišlo do reorganizacije REK-a. 7 največjih TOZD-ov v REK-u je bilo spremenjenih v delovne organizacije (DO). Tako se je DO REK Velenje preoblikovala v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD). V sestavljeni organizaciji REK Velenje so bile združene naslednje delovne organizacije: REK Rudnik lignita Velenje, TE Šoštanj, REK Elektrostrojna oprema, REK Plastika, REK Avtopark, REK Elektrofilterski elementi in REK Tiskarna. DO TEŠ je bila sestavljena iz štirih TOZD-ov: TOZD Pogon 1. in 2. faze, TOZD Pogon 3. faze, TOZD Vzdrževanje TOZD Inženiring ter DSSS Delovna skupnost skupnih služb. V sami strukturi SOZD-a REK pa je bilo 33 TOZD-ov z različnimi dejavnostmi, različnih velikosti in različnega gospodarskega pomena.
Rudnik lignita Velenje in TE Šoštanj sta bili brez dvoma glavni dejavnosti REK-a.REK Velenje se je 2. julija 1983 poimenoval po Francu Leskošku - Luki, TE Šoštanj pa je dosegla rekord v oddajanju električne energije v omrežje. Dve leti kasneje (1985) so v premogovniku dosegli nov rekord. Odkopali so 5.106.400 ton lignita, a so kmalu zatem začeli s postopnim zmanjšanjem odkopa. Konec leta 1986 so bili dokončani novi nadomestni objekti premogovnika (NOP), leta 1987 pa so dokončno opustili klasični odkop in prakticirali le še mehanskega.

Ko skupne poti ni več …

Termoelektrarna Šoštanj in Rudnik lignita Velenje sta prišla do ugotovitve, da skupne poti naprej ni več in da bo moral kombinat prenehati z delovanjem. 30. junija 1990 je bil SOZD REK ukinjen. Ta združena organizacija pravzaprav nikdar ni zaživela tako, kot je bilo načrtovano, po drugi strani pa je dosegla nekatere rekordne rezultate, ki pa so terjali davek v obliki povečanega vpliva na okolje. TEŠ in RLV sta postali spet samostojni podjetji, ki pa sta bili še naprej tesno povezani, saj sta skupaj proizvajali tretjino električne energije za celo Slovenijo.

Viri in literatura:

Dr. Anton Seher; Zgodovina premogovnika Velenje: 1. knjiga; Velenje: Premogovnik, 1995
Vinko Mihelak, Premogovnik Velenje – mejniki, Velenje: Premogovnik, 2010.
Večer, 6. 3. 1974, dostop: februar 2026
Naš čas, 29. 3. 1974, dostop: februar 2026
https://www.rlv.si, dostop: februar 2026
https://www.te-sostanj.si, dostop: februar 2026
Razvoj elektroenergetike Slovenije: 1945-1980 Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1982