Dan žena, izvorno poimenovan dan delovnih žena, je mednarodni praznik žensk, ki ga vsako leto 8. marca praznujemo v približno sto državah po svetu. To je dan, namenjen praznovanju ekonomskih, političnih in socialnih dosežkov žensk ter prizadevanj za enakopravnost spolov.
Ko so ženske stopile na ulice in spremenile zgodovino
Čeprav danes 8. marec dojemamo kot samoumeven datum, praznik sprva ni bil vezan nanj. Zgodovina dneva žena sega v 19. stoletje, v Združene države Amerike. Leta 1848 sta Elizabeth Cady Stanton in Lucretia Mott v New Yorku organizirali shod, na katerem so zahtevali družbene, politične in verske pravice žensk. Ta dogodek velja za enega prvih javnih organiziranih nastopov za enakopravnost žensk.
Naslednji pomemben mejnik se je zgodil leta 1908, ko je na newyorške ulice stopilo 15.000 šivilj. Zahtevale so skrajšanje delovnega časa, višje plače, boljše delovne pogoje ter volilno pravico. Leto kasneje, leta 1909, je Socialistična partija Amerike določila obeleževanje dneva žena na zadnjo nedeljo v februarju.
Evropski vpliv je sledil leta 1910 na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v Köbenhavnu, na kateri je nemška feministka in socialistka Clara Zetkin predlagala uvedbo mednarodnega dneva, posvečenega ženskam, čeprav brez določenega datuma.
Prvič so dan žena praznovali 19. marca 1911 v Avstro-Ogrski, Nemčiji, Švici in na Danskem. Več kot milijon žensk in moških je takrat zahtevalo pravico do dela, izobraževanja, enakega plačila, opravljanja javnih funkcij ter volilno pravico.
Končni datum 8. marec je povezan z dogodki leta 1917. 23. februarja po julijanskem koledarju (kar ustreza 8. marcu po gregorijanskem koledarju) so ženske v Petrogradu stopile na ulice in zahtevale »kruh in mir«. Protesti so sprožili pomembne politične spremembe in ženskam v Rusiji prinesli volilno pravico.
Leta 1975 je Organizacija združenih narodov 8. marec uradno razglasila za Mednarodni dan žena. Od takrat se ta dan po svetu obeležuje kot simbol boja za pravice žensk ter kot opomnik, da enakopravnost še vedno ni povsod dosežena.
Boji za pravice žensk na Slovenskem
Tudi v Sloveniji ima gibanje za pravice žensk dolgo zgodovino. Leta 1897 je začel izhajati ženski časnik Slovenka, leto kasneje pa je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo. Pomemben mejnik predstavlja leto 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije na graški univerzi.
Po prvi svetovni vojni so se politične sile zavzemale za žensko volilno pravico, dokončno pa so jo ženske dobile leta 1945 z uzakonitvijo splošne volilne pravice. Leta 1974 je ustava SFRJ zapisala pravico ženske do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, leta 1977 je bila uzakonjena pravica do umetne prekinitve nosečnosti tudi iz socialnih razlogov, 12 let kasneje pa je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja.
V šestdesetih letih 20. stoletja je bila vloga žensk v Sloveniji in Jugoslaviji vse pomembnejša. Leta 1961 je bilo v vseh vrstah šol in fakultet vpisanih več kot 1.500.000 žensk, kar je predstavljalo več kot 44 odstotkov vseh učencev in študentov. V Sloveniji je bilo med ekonomisti 40 odstotkov žensk, med zdravstvenimi delavci več kot 30 odstotkov, med učitelji 54,5 odstotka in med socialnimi delavci več kot 60 odstotkov.
Mednarodni dan žena spremlja bogata simbolika
Tradicionalni simbol praznika v Sloveniji in številnih drugih državah je bil dolgo časa rdeči nagelj, povezan z delavskim gibanjem in solidarnostjo. Danes so pogoste tudi rumene mimoze, ki simbolizirajo moč in solidarnost žensk, ter tulipani. Uradne barve dneva žena so vijolična, zelena in bela. Vijolična simbolizira pravičnost in dostojanstvo, zelena upanje, bela pa čistost. Te barve je leta 1908 izbrala britanska Socialna in politična unija žensk. Vsako leto ima dan žena tudi svojo temo. Prva uradna tema leta 1996 je bila »Praznovanje preteklosti, načrtovanje prihodnosti«.
Mednarodni dan žena je v številnih državah državni praznik, med drugim na Kubi, v Vietnamu, Mongoliji, Afganistanu, Ugandi, Gruziji, Laosu, Kambodži, Belorusiji, Črni Gori, Rusiji in Ukrajini. V nekaterih državah pa ni uradno priznan ali je obeležen le simbolno, pogosto zaradi verskih, kulturnih ali političnih razlogov. V nekaterih državah, kot so Srbija, Albanija, Severna Makedonija in Uzbekistan, 8. marec združujejo z materinskim dnevom.
Vplivne slovenske ženske
Slovenija se ponaša s številnimi izjemnimi ženskami. Med zgodovinsko pomembnimi sta pisateljica Zofka Kveder, ena prvih zagovornic ženskih pravic, ter Angela Vode, političarka in borka za pravice žensk. Ita Rina je bila prva slovenska filmska igralka z mednarodnim ugledom, Alma Karlin pa je s svojimi popotovanji in literarnim delom presegla meje časa. Med sodobnimi vplivnimi Slovenkami izstopajo umetnice, znanstvenice in športnice, kot so Tina Maze, Janja Garnbret in Petra Majdič, ki s svojim delom in dosežki premikajo meje mogočega.
Dejanska enakopravnost še ni uresničena
Čeprav je formalna enakopravnost v Sloveniji zapisana v zakonodaji, statistike kažejo, da dejanska enakost še ni povsem uresničena. Ženske so v povprečju še vedno slabše plačane za enako delo, redkeje zasedajo vodilne položaje, njihova politična zastopanost ne dosega paritetne ravni. Posebej ranljive ostajajo starejše ženske, matere samohranilke in ženske iz marginaliziranih skupin. Nasilje nad ženskami je še vedno resen problem, saj se po ocenah vsaka peta ženska v Sloveniji sooča z neko obliko nasilja. Dan žena tako ni le praznik cvetja in pozornosti, temveč predvsem dan spomina na zgodovinske boje ter opomin, da si moramo za enakopravnost prizadevati tudi danes.
