Bleščeča oblačila, sijoča ličila in okrasne dekoracije so postali skorajda zaščitni znak prazničnega časa. Povezujemo jih z veseljem, praznovanjem, glamurjem in posebnimi trenutki – tudi na otroških prireditvah, šolskih nastopih in domačih praznovanjih. A za drobnimi svetlečimi koščki, ki ujamejo pogled, se skriva precej manj bleščeča zgodba.
Mikroplastika – problem sodobnega časa
Strokovnjaki opozarjajo, da bleščice v večini primerov sodijo med mikroplastiko in predstavljajo resen, a pogosto spregledan okoljski problem. Mikroplastika so plastični delci, manjši od petih milimetrov, ki nastajajo bodisi z razpadanjem večjih kosov plastike bodisi so namenoma izdelani v tej velikosti. Eden največjih virov mikroplastike je tekstil. Mikrovlakna, ki se sproščajo med proizvodnjo, pranjem, nošenjem in odlaganjem sintetičnih oblačil, danes najdemo praktično povsod – v zraku, vodi, tleh in celo v prehranski verigi. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave približno 35 odstotkov mikroplastike, ki konča v oceanih, izvira iz pranja sintetičnega tekstila, Program Združenih narodov za okolje pa ocenjuje, da je takšnega onesnaženja približno 16 odstotkov. V tej zgodbi imajo posebno mesto tudi bleščice.
Bleščice kot posebna skupina mikroplastike
»Bleščice v veliki večini primerov sodijo med mikroplastiko,« pojasnjuje dr. Anja Bubik s Fakultete za varstvo okolja. »Gre za drobne plastične delce, manjše od petih milimetrov, ki so namenoma izdelani za estetski učinek. Najpogosteje so narejeni iz plastike, kot so PET, PVC ali PMMA, in dodatno prevlečeni s kovinskimi sloji, da dosežejo bleščeč videz.« Bleščice so na trgu na voljo v velikostih od približno 50 mikrometrov do 6 milimetrov in v različnih oblikah – od okroglih in trikotnih do zvezdic in srčkov. Med proizvodnjo jim pogosto dodajo barve ali holografske učinke, zaradi česar so vizualno privlačne, a okoljsko še bolj problematične. »Za razliko od mikrovlaken iz tekstila so bleščice ploščati, pogosto ostro zarezani delci, ki se v okolju zelo slabo razgrajujejo. Ko enkrat pridejo v naravo, tam lahko vztrajajo desetletja,« opozarja dr. Bubik.
Od posebnih priložnosti do vsakdanje rabe
V preteklosti so bile bleščice omejene predvsem na posebne priložnosti – praznike, oder ali kostume. Danes pa jih moda in potrošniška industrija vse bolj vnašata v vsakdanje življenje. Najdemo jih v kozmetiki, oblačilih, torbicah, čevljih, dekoracijah za dom, umetniških in obrtniških izdelkih. Pogosto so bleščice na oblačila ali predmete pritrjene z lepilom, v kozmetiki se nanašajo neposredno na kožo, včasih pa so že vgrajene v sam material. Mnogi takšni izdelki so namenjeni le enkratni uporabi – na primer za ličenje za zabavo, predstavo ali tematsko dekoracijo. Prav enkratna raba pomeni, da zelo hitro postanejo odpadek.
Kam gredo po uporabi?
Zlahka končajo v kanalizaciji. Pri odstranjevanju ličil, pranju oblačil ali čiščenju dekoracij se odlepijo in odtečejo v odpadne vode. Težava je, da jih čistilne naprave pogosto ne morejo učinkovito odstraniti. Raziskave kažejo, da so bleščice pogosta oblika mikroplastike v odpadnih vodah. Na Norveškem so jih našli v približno polovici analiziranih vzorcev iz čistilnih naprav, v Avstraliji pa predstavljajo kar 24 odstotkov vseh mikroplastičnih delcev v aktivnem blatu – takoj za mikrovlakni in fragmenti. Del bleščic se zadrži v blatu čistilnih naprav, ki se ponekod uporablja kot gnojilo na kmetijskih površinah, del pa pot nadaljuje v reke, jezera in morja.
Vpliv na vodne ekosisteme in prehransko verigo
V vodnih okoljih niso neškodljive. Zaradi svoje površine lahko nase vežejo druge onesnaževalce, kot so težke kovine in pesticidi, in tako postanejo prenašalci strupenih snovi. Vodni organizmi jih lahko zamenjajo za hrano, kar vodi v mehanske poškodbe, vnetja in motnje v delovanju organizmov. Ker se mikroplastika kopiči po prehranski verigi navzgor, bleščice posredno končajo tudi na krožnikih. Dolgoročni vplivi na zdravje še niso v celoti raziskani, a strokovnjaki opozarjajo, da prisotnost mikroplastike v telesu ni zanemarljiva.
Kaj določa zakonodaja?
Evropska komisija je v okviru kemijske zakonodaje REACH sprejela Uredbo 2023/2055, ki omejuje uporabo sintetičnih polimernih mikrodelcev. Ta uredba se nanaša na biološko nerazgradljivo, netopno mikroplastiko, ki se namerno dodaja izdelkom – med drugim tudi na bleščice. »Uredba je pomemben korak, vendar ne pomeni popolne prepovedi bleščic,« poudarja Bubik, ki se pri svojem delu ukvarja z vplivi mikroplastike in drugih onesnaževal na okolje. »Ključno je, da tudi potrošniki razmišljamo o svojih izbirah in posegamo po alternativah, ko je to mogoče.« Prepoved ne velja za vse bleščice. Omejene so predvsem tiste iz nerazgradljive plastike v razsutem stanju, medtem ko se biološko razgradljive, topne, naravne ali anorganske bleščice še vedno lahko prodajajo. Prav tako veljajo prehodna obdobja in izjeme za nekatere industrije.
Ozaveščanje je pomembno
Zmanjševanje onesnaževanja z bleščicami se začne pri vsakdanjih odločitvah. Izbira oblačil brez bleščečih dodatkov, uporaba kozmetike brez mikroplastike, premišljena izdelava dekoracij in izogibanje izdelkom za enkratno uporabo so majhni, a pomembni koraki. Pomembno vlogo ima tudi ozaveščanje otrok. Ustvarjalnost ni odvisna od bleščic – naravni materiali, papir, les in barve ponujajo številne možnosti brez dolgoročnih posledic za okolje. Bleščice so majhne, a njihova okoljska sled je dolgotrajna. Prazniki in praznovanja so lahko še vedno barviti, ustvarjalni in posebni – tudi brez drobnih koščkov plastike, ki v okolju ostanejo še dolgo potem, ko bleščeči trenutek mine.
