Skupaj z letom 2025 se v Muzeju Velenje počasi izteka tudi jubilejno leto, posvečeno 755. obletnici Velenjskega gradu. 14. maja letos je namreč minilo 755 let, ko se v listini Ota Kunšperškega kot priča pojavi kunšperški milit »Gundacherus de Welen« oziroma Gundaker iz Velenja. Čeprav se v listini ne omenja sama grajska stavba, temveč po njej imenovan plemič, pa se da z njegovo omembo prvič, sicer posredno, dokazati obstoj gradu Velenje. Sama grajska stavba pa se izrecno kot »vest Weln« oz. »vest Wele« omenja šele dobrega pol stoletja kasneje, leta 1322, ko je Friderik Kunšperški Velenjski grad skupaj s Hekenbergom prodal Herdegnu Ptujskemu, oziroma leta 1362, ko je v času grofov Ptujskih »utrdba Velenje« za kratek čas prešla v roke avstrijskega vojvode Rudolfa.
Grad med 50 najpomembnejših gradov na Slovenskem
Čeprav je grad Velenje v svoji osnovi srednjeveški – njegov nastanek v povezavi z zgoraj omenjeno listino ter listino z letnico 1264, v kateri se (prav tako posredno) omenja trg Velenje, postavljamo v sredo 13. stoletja – , pa je skozi stoletja s številnimi do- in prezidavami, zlasti v 16. stoletju, dobil podobo renesančne palače in se kot tak z manjšimi modernizacijami ohranil vse do današnjih dni. Danes je tako, tudi po mnenju strokovnjakov, ena najlepših in najslikovitejših grajskih stavb na Slovenskem in sodi med 50 najpomembnejših gradov na Slovenskem. Navkljub temu pa ima Grad Velenje zaenkrat le status spomenika lokalnega pomena. S projektom Mestne občine Velenje Ureditev rondele na Velenjskem gradu, sofinanciranim tudi s strani Ministrstva za kulturo, pa se morda odpira možnost spremembe statusa v spomenik državnega pomena, kar si stavba takšnega zgodovinskega pomena nedvomno zasluži. Že konec 60-ih letih preteklega stoletja je tudi tedanji ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo Edo Turnher podal mnenje, da je rondela gradu Velenje »eden najpomembnejših renesančnih arhitektonskih spomenikov pri nas«.
Dogajanja ob pomembni obletnici
O zgodovini Velenjskega gradu je bilo, zlasti v letošnjem letu, veliko povedanega in napisanega, mdr. smo v Muzeju Velenje skupaj s Šaleškim muzejskim in zgodovinskim društvom pripravili niz predavanj vidnih slovenskih zgodovinarjev, vsebinsko vezanih na obletnico. Zvrstilo se je sedem predavanj in tematska strokovna ekskurzija. Vsi, ki jih tema zanima, ali pa predavanjem niso uspeli prisluhniti v živo, si lahko posnetke predavanj ogledajo na muzejskem You Tube (@MuzejVelenje) kanalu ali pa posežejo po literaturi, ki govori o preteklosti grajske stavbe in njenih prebivalcev.
Številne poglobljene študije in zapisi
O Velenjskem gradu so v obliki poglobljenih študij ali poljudnih prispevkov pisali številni avtorji, ob najbolj poznanem slovenskem kastelologu Ivanu Stoparju in »domačima« strokovnjakoma Tonetu Ravnikarju ter velenjskem arhitektu Roku Polesu, ki je pripravil tudi Načrt upravljanja s kulturno dediščino za Grad Velenje, še številni drugi. Opisi gradu se najdejo tako v raznovrstnih opisih gradov na Slovenskem, mdr. v delu Ivana Jakiča Vsi slovenski gradovi, kjer se Velenjski grad pojavi tudi na naslovnici knjige. Grad Velenje se pojavi tudi v delu Ivana Komelja O gradovih na Slovenskem iz leta 1964, v knjigi Hansa Pircheggerja, ki je opis gradu Velenje vključil v svoje delo Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herscahften und Gülten, Städte und Märkte z letnico izida 1962 itd. Med literaturo z nekoliko starejšo letnico pa velja omeniti Janischev topografski leksikon Štajerske (1878–1885), Das Dekanat Schallthal Ignacija Orožna iz leta 1884 ali Otta Piperja, začetnika kastelologije oziroma gradoslovja tudi na Slovenskem, ki je opis gradu Velenje vključil v osmo knjigo svoje serije knjig Österreichische Burgen, ki je izhajala med leti 1902 in 1910. In ne na zadnje ne smemo pozabiti omeniti Janka Orožna in njegovo delo Gradovi in graščine v narodnem izročilu, kjer je z dvema legendama vključil tudi Velenjski grad. Grad je na svojih poteh kot deželni konservator že med obema vojnama obiskal tudi France Stele. Ob njegovem obisku je tako nastalo tudi nekaj redkih fotografskih posnetkov z gradu v tem obdobju.
Povabljeni k prebiranju literature o Velenjskem gradu in na obisk enega najlepših gradov pri nas.
Literatura: Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Med Solčavskim in Kobanskim, Ljubljana: Viharnik, 1993, str. 122–128; dr. Igor Sapač, Pogledi na Velenjski grad v okviru štajerske grajske arhitekture, predavanje: https://www.youtube.com/watch?v=EfRRKow5bGA.
