Vir energije v hladnejših mesecih

V minulih obdobjih je v številnih gorskih in podeželskih predelih predstavljal celo pomembno osnovno živilo, saj je zaradi velike hranilne vrednosti in dobre obstojnosti zagotavljal vir energije v hladnejših mesecih. Danes kostanj ostaja priljubljen kot okusna poslastica ter pomemben del kulinarike in ljudske tradicije. Čeprav ga najpogosteje povezujemo s prijetnim vonjem pečenega kostanja na ulicah jesenskih mest, pa njegove koristne sestavine in široka uporabnost segajo bistveno dlje.

Izjemno bogat s C-vitaminom

Kostanj se od drugih oreščkov precej razlikuje, predvsem po nižji vsebnosti maščob in višji vsebnosti ogljikovih hidratov. Zaradi tega je energijsko bogat, a kljub temu lažje prebavljiv. Bogat je z vitamini in minerali, kot so vitamin C, vitamini skupine B, folna kislina, kalij, magnezij in fosfor. Še posebej izstopa vsebnost vitamina C, kar je za oreščke precej nenavadno, saj ga večina drugih vrst vsebuje zelo malo. Je dober vir prehranskih vlaknin, ki pripomorejo k uravnavanju prebave in ugodno vplivajo na črevesno mikrofloro. Zaradi počasnega sproščanja energije je primeren tudi za vzdrževanje stabilnega nivoja krvnega sladkorja, kar je za mnoge ljudi pomembno pri načrtovanju prehrane. Zaradi bogastva kalija in nizke vsebnosti natrija kostanj podpira normalno delovanje srca in ožilja. Antioksidativne snovi v njem pa pomagajo zmanjševati vpliv prostih radikalov, ki so povezani s staranjem celic in pojavnostjo kroničnih bolezni. Ker ne vsebuje glutena, je primeren tudi za ljudi s celiakijo ali glutensko intoleranco.

Je kostanj zdravilo ali težava?

Čevljar Ivan Koren je med Velenjčani znan ne le po svojem čevljarskem mojstrstvu, temveč tudi po kostanju, ki ga prodaja že več kot tri desetletja. Tudi sam obožuje kostanj. Kot pravi, se je njegova »kostanjeva zgodba« pravzaprav začela povsem po naključju. »Dolga leta sem imel delavnico v Velenju, vikend pa v Rogatcu. Tam je raslo veliko kostanja, domačini pa ga niso imeli kam dati. Jaz sem ga pripeljal v Velenje in ga ponujal v delavnici. Stranke so spraševale: »A imate kaj kostanja?« In tako se je začelo. Vse je prišlo v navado, meni in strankam,« pripoveduje. Po njegovih besedah kostanj ni za vsakogar. »Nekateri ga obožujejo, drugi ga ne marajo. Za tiste z občutljivim želodcem ali slabimi jetri je lahko pretežak. Za druge pa je kostanj pravo zdravilo – poln je hranil. Najbolj zdrav je celo surov kostanj, če ga lahko ješ,« pravi z nasmehom.

Kako kostanj ohraniti do zime? Korenov preizkušen recept

Kljub temu da sezona kostanja hitro mine, ga Ivan Koren brez težav peče tudi pozimi. Ima preprosto, a natančno metodo, ki jo uporablja že desetletja. »Kostanj, ko pade z drevesa, mora najprej odležati tri do štiri dni, da se ‘umedi’. Svež kostanj ni sladek. Ko počiva nekaj dni, postane boljši. manjši kostanj prej. Po tem ga narežemo in ga damo takoj v zamrzovalnik. Ko ga pečem, ga dam zamrznjenega naravnost na ogenj – ne sme se odtajati, to je zelo pomembno.« Druga možnost je kuhanje: »Če ga hočemo kuhati, ga jeseni skuhamo. Ko se ohladi, ga damo zamrzniti. Pozimi pa le zavreš vodo in vanjo za pet minut streseš zmrznjen kostanj. Je še bolj sladek, ker je bil na mrazu.«

Izjemna sezona kostanja

Letošnji pridelek ga je presenetil: »Tolikšne količine kostanja, kot je je bilo letos, jaz ne pomnim. Po okolici Velenja so bila drevesa polna. Ko je cvetel, začetek junija, je bilo cvetja toliko, da jaz tega še nisem videl. Neverjetno. Ni čudno, da je bil potem tudi pridelek tako dober.«