Pozdravlja nas mesec december, zadnji mesec v letu, ki navzven prinaša toplino med ljudi, vonj domačnosti in nežno upanje, da se leto zaključi v miru. A prav je, da se v njegovem objemu ponovno učimo hvaležnosti, bližine in tihega veselja, ki ga nosimo v sebi. Staro slovensko ime zanj je gruden, kar pomeni, da je bila zemlja nekoč zaradi mraza zamrznjena ali zbita in prekrita z ledom.
Miklavž prinaša skromna darila
Miklavž je znan po svoji dobrodelnosti, zato mnogi praznujejo tudi s prispevanjem in pomočjo tistim, ki se znajdejo v stiski. To poudarja pomembnost deljenja in skrbi za druge v času praznikov. Goduje 6. decembra in vedno prihaja v spremstvu angelov in parkljev. Dobro si je zapomniti in tudi upoštevati, da prvi mož ne prinaša velikih in dragih daril. Rožiči, pomaranče, suho sadje, morda kakšne tople nogavice ali šal, po tradiciji pa obvezno doda tudi šibo.
Z zimskim solsticijem nastopi zima
Mesec tradicij, praznikov in številnih dogodkov bo zaznamoval tudi zimski solsticij, najkrajši dan v letu. Letos nastopi v nedeljo, 21. decembra, ob 16:03. Solstícij je namreč tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v zenitu) navidezno najseverneje ali najjužneje na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski Sončev obrat (zimski solsticij) pa se zgodi 21. decembra, redko dan kasneje. Takrat se začne zima. Nekatera stara ljudstva so proslavljala ta dan kot dan ponovnega rojstva oziroma vrnitve božanskega bitja. Kdaj so ljudje začeli slaviti solsticij kot prelomnico v letnih časih, ni znano, a kljub temu ga praznujejo marsikje po svetu.
Čas, ki prebuja skrivnosti
Čas okoli zimskega solsticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten in nevaren čas. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in z duhovi rasti ter jih pridobiti na svojo stran. Čeprav dandanes nismo več v tako veliki meri odvisni od narave, saj se večina ljudi ukvarja s čisto drugimi stvarmi in ne s kmetovanjem kot nekoč, pa to ne pomeni, da za nas stare vraže ne veljajo.
Barbara, Tomaž in Štefan napovedujejo vreme
Kar nekaj decembrskih svetnikov napoveduje prihodnje vreme. Če je na Barbaro (4. december) mraz, bo trajal ves zimski čas. O Tomažu (21. decembra) vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. Zapomniti si velja tudi vreme na štefanovo (26. decembra): Če na štefana burja buči, trta prihodnjič slabo obrodi. Na god svetega Štefana, zavetnika konj in prvega mučenca, se po starem običaju blagoslavlja konje. Navada izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Na njivo pa so hodili s konji, saj so verjeli, da se bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, veselil bogate letine pridelkov. S konji so tako prišli najhitreje in plemenite živali so zato zelo cenili.
Zapomnite si vreme 12 dni pred božičem
Naši predniki so bili pozorni na to, kakšno je vreme prav na božični dan. Stara vraža govori: Veter na sveti dan obeta, dosti sadja drugega leta in pa Če na božič dežuje, prihodnje leto močo označuje. Če na božič ne bo snega, naj bi ga prinesla velika noč: božični dnevi zeleni, velikonočni ledeni. Vreme pa beležimo tudi 12 dni pred božičem z začetkom na Lucijo, 13. decembra. Vsak dan do vključno božičnega večera nam razkriva, kakšno bo vreme vsak mesec prihodnjega leta.
Božično žito: konec starega in začetek novega
Lucija (13. december) pa je vendarle tudi praznik luči, ostanek rimskega praznika nepremagljivega sonca, ki je ta dan spet začelo dobivati moč in premagovati temo. Od tod tudi Lucijino žito, ki ga marsikje tudi po mestih poznajo še danes. Žitne bilke do božiča že kar lepo zaživijo, v njih pa lahko vidimo marsikaj – od čaranja, od simbola pomladi in življenja, ki se začenja vračati v rastlinje, pa do očem prijetnega okrasa za k jaslicam. Kot na mnoge druge dni ima dekle tudi na sveto Lucijo priložnost, da izve, kateri fant ji je usojen, pravi stara vraža. Ta dan si pri tem pomaga z zvezdo s trinajstimi roglji. Na vsakega napiše po eno ime, le enega pusti praznega. Ponoči jo ima pod blazino, se dvanajstkrat zbudi in vsakič v temi odtrga po en rogelj. Če ji uspe, bo ime na roglju, ki ostane, pravo. Če ji ostane ravno prazen rogelj, pa se vsaj še eno leto ne bo poročila.
Jaslice so del družinske tradicije
Prikazujejo rojstvo Jezusa v Betlehemu. Njihov izvor sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški postavil prve žive jaslice v italijanskem mestu Greccio, da bi ljudem približal božično zgodbo na preprost in čutno doživljajski način. Beseda „jaslice“ izhaja iz korita za živino, v katerega so položili novorojenega Jezusa. Pri jaslicah so osnovni simboli Marija, Jožef, pastirji, trije modri možje, vol in osel ter zvezda, ki predstavlja svetlobo, upanje in vodstvo. Po svetu se jaslice razlikujejo – v Italiji so umetniške in vključujejo mestne prizore, na Poljskem so stolpičaste in pisane, v Latinski Ameriki pa pogosto izdelane iz gline, slame ali lokalnih materialov. Slovenske jaslice izstopajo po lesu, figuricah iz sena, papirju ter velikih vašah, ki prikazujejo domače običaje. Predstavljajo bogat simbol vere, kulture in prazničnega domačega vzdušja.
Božično drevo je simbol večnega življenja
Božično drevo izhaja še iz predkrščanskih običajev, ko so ljudje okraševali zimzelene rastline kot simbol življenja in upanja v hladnih zimskih mesecih. Po krščanski tradiciji se je uporaba okrašenih dreves razširila iz Nemčije v 16. stoletju, ko so družine postavljale smreke v svojih domovih in jih okraševale s svečami, sladkarijami in okraski. Simbolika božičnega drevesa je povezana z večnim življenjem, svetlobo in veseljem, okraski pa pogosto predstavljajo ljubezen, srečo in družinsko povezanost. Po svetu najdemo različne oblike okraševanja – v Nemčiji so tradicionalne sveče in sladkarije, v Skandinaviji papirnati okraski, v Latinski Ameriki pisane in ročno izdelane dekoracije. Pri nas je to najpogosteje smreka ali jelka, okrašena z lučkami, bunkicami in domačimi okraski, ki ustvarjajo posebno praznično vzdušje. Božično drevo tako združuje tradicijo, estetiko ter simboliko upanja in veselja.
Pred novim letom pospravimo staro šaro
Novo leto je nov začetek, zato je preteklost treba pustiti za seboj. Vraže pravijo, da je treba temeljito pospraviti stanovanje in se znebiti vsega starega, pokvarjenega ali tistega, česar ne uporabljate več ali pa preprosto želite pozabiti. Slabih spominov ne potrebujete, zato se jih še pred novim letom znebite skupaj z vso staro navlako.
