Pozdravlja nas še zadnji mesec v letu. Barve decembra so rdeča, zelena in bela. Simbolizirajo božične okraske, sneg in praznično vzdušje. December ali izvirno gruden je ime dobil iz latinske besede decem, ki pomeni deset, saj je bil prvotno deseti mesec leta, preden so v koledar vstavili meseca januar in februar.
Zimski solsticij letos nastopi na predzadnjo soboto
Mesec tradicij, praznikov in številnih dogodkov bo zaznamoval tudi zimski solsticij, najkrajši dan v letu. Letos nastopi v soboto, 21. decembra, ob 9:20. Solstícij je namreč tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v zenitu) navidezno najseverneje ali najjužneje na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski Sončev obrat (zimski solsticij) se zgodi 21. decembra, poredko pa dan kasneje. Takrat se začne zima.
Nekatera stara ljudstva so proslavljala ta dan kot dan ponovnega rojstva oziroma vrnitve božanskega bitja. Kdaj so ljudje začeli slaviti solsticij kot prelomnico v letnih časih, ni znano, a kljub temu ga praznujejo marsikje po svetu.
Čas okoli zimskega solsticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten in nevaren čas. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in z duhovi rasti ter jih pridobiti na svojo stran. Čeprav danes nismo več v tako veliki meri odvisni od narave, saj se večina ukvarja s čisto drugimi stvarmi in ne s kmetovanjem kot nekoč, pa to ne pomeni, da za nas stare vraže ne veljajo.
Miklavž prinaša skromna darila
Danes zvečer, torej v noči s 5. na 6. december, bo otroke obiskal Miklavž. Znan je po svoji dobrodelnosti, zato mnogi praznujejo tudi s prispevanjem in pomočjo tistim, ki se znajdejo v stiski. To poudarja pomembnost deljenja in skrbi za druge v času praznikov. Vedno prihaja v spremstvu angelov in parkljev. Dobro si je zapomniti in tudi upoštevati, da prvi mož ne prinaša velikih in dragih daril. Rožiči, pomaranče, suho sadje, morda kakšne tople nogavice ali šal, po tradiciji pa obvezno doda tudi šibo.
Kateri svetniki napovedujejo vreme?
Če je na Barbaro (4. december) mraz, bo trajal ves zimski čas. O Tomažu (21. decembra) vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. Zapomniti si velja tudi vreme na štefanovo (26. decembra): Če na štefana burja buči, trta prihodnjič slabo obrodi.
Na god svetega Štefana, zavetnika konj in prvega mučenca, se po starem običaju blagoslavlja konje. To je navada izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Na njivo pa so hodili s konji, saj so verjeli, da se bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, veselil bogate letine pridelkov. S konji so tako prišli najhitreje in plemenite živali so zato zelo cenili.
Vreme na božični dan
Naši predniki so bili pozorni na to, kakšno je vreme prav na božični dan. Stara vraža govori: Veter na sveti dan obeta dosti sadja drugega leta in pa Če na božič dežuje, prihodnje leto močo označuje. Če na božič ne bo snega, naj bi ga prinesla velika noč: božični dnevi zeleni, velikonočni ledeni.
Vreme pa beležimo tudi 12 dni pred božičem, z začetkom na Lucijo, 13. decembra. Vsak dan do vključno božičnega večera nam razkriva, kakšno bo vreme vsak mesec prihodnjega leta.
Na god Lucije sejemo božično žito
Lucija (13. december) pa je vendarle tudi praznik luči, ostanek rimskega praznika nepremagljivega sonca, ki je ta dan spet začelo dobivati moč in premagovati temo. Od tod tudi Lucijino žito, ki ga marsikje tudi po mestih poznajo še danes. Žitne bilke do božiča že kar lepo zaživijo, v njih pa lahko vidimo marsikaj – od čaranja, simbola pomladi in življenja, ki se začenja vračati v rastlinje, pa do očem prijetnega okrasa za k jaslicam.
Kot na mnoge druge dni ima dekle tudi na sveto Lucijo priložnost, da izve, kateri fant ji je usojen, pravi stara vraža. Ta dan si pri tem pomaga z zvezdo s trinajstimi roglji, na vsakega napiše po eno ime, le enega pusti praznega. Ponoči jo ima pod blazino, se dvanajstkrat zbudi in vsakič v temi odtrga po en rogelj. Če ji uspe, bo ime na roglju, ki ostane, pravo. Če ji ostane ravno prazen rogelj, pa se vsaj še eno leto ne bo poročila.
Božično drevo je simbol upanja in veselja
December zaznamuje največji krščanski praznik, ki nastopi 25. decembra. Kristjani se na ta dan spominjajo Jezusovega rojstva. Božič praznujejo tudi številni neverujoči. Je pomemben praznik, ko slavimo življenje in družini namenimo še posebej veliko pozornosti.
Za vse tri svete večere, božič, silvestrovo in svete tri kralje, sta značilna obredno kajenje oz. blagoslov doma. Po ljudskem verovanju gre za obrambo pred uroki in drugimi nevarnimi silami. Postavljanje in krašenje božičnega drevesa je povezano s predstavo o drevesu življenja. Že dolgo prej, preden je postalo del božiča, pa je pomenilo simbol upanja in veselja.
Pred novim letom pospravimo staro šaro
Novo leto je nov začetek, zato je preteklost treba pustiti za seboj. Vraže pravijo, da je treba temeljito pospraviti stanovanje in se znebiti vsega starega, pokvarjenega ali tistega, česar ne uporabljate več ali pa preprosto želite pozabiti. Slabih spominov ne potrebujete, zato se jih še pred novim letom znebite skupaj z vso navlako.
