Nekoč kozoprsk, danes vinotok

Jesenski oktober
Naš čas

Beseda "oktober" izvira iz latinske besede "octo", kar pomeni osem.

V rimskem koledarju je bil oktober osmi mesec leta, preden so leta 45 pr. n. št. uvedli julijanski koledar. Zadnji dan v oktobru praznuje tudi slovenska knjiga, državnega praznika pa se bodo gotovo še posebej razveselili delavci, letos »pade« na četrtek in je dela prost dan.

Staro slovensko ime za oktober je poleg vinotoka tudi kozoprsk

Ime kozoprsk je bilo nekdaj precej nespodobno, saj pomeni parjenje koz, je prevladala oblika vinotok. A povzema naravne zakone iz rastlinske pridelave. V 15. stoletju je kozoprsk zaznamoval november, Primož Trubar pa ga je sredi 16. stoletja določil za mesec oktober.  Oktobra se listje dreves spreminja v čudovite jesenske barve, kot so rdeča, oranžna, rumena in zlata. To je posledica zmanjševanja količine klorofila, kar razkrije druge pigmente v listih.

Dobili smo prvo knjigo

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika.  Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti.
V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508–1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.

Lep in sončen oktober napoveduje hudo in dolgo zimo

Naši predniki so tudi na deseti mesec v letu bili zelo pozorni na vremenske pojave. Pridno so ji jih beležili in z njihovo pomočjo napovedovali vreme pozimi, pa tudi letino prihodnjega leta. »Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi« pravi eden izmed rekov. Če pa vinotoka mraz in burja brije, prosinca (januarja) in svečana (februarja) sonce sije.  Lep in sončen oktober napoveduje hudo in dolgo zimo. Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije in pa v oktobru burja, mraz, januarja sončen čas.
V Rimskokatoliški cerkvi je mesec posvečen rožnovenski Materi božji.  V oktobru pa godujeta še dva pomembna svetnika, ki napovedujeta vreme: Luka, evangelist (18. oktober) in Uršula, devica in mučenka (21. oktober). Vlažen, mrzel Luka kmalu sneg prikuka. Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese.

Praznujejo tehtnice in strastni škorpijoni

Oktober pogosto prinaša "Harvest Moon" ali "Lovčevo luno". To je polna luna, ki se pojavi najbližje jesenskemu enakonočju, in je tradicionalno veljala za idealen čas za nočno nabiranje pridelkov. Nastopila bo v četrtek, 17. oktobra ob 13.26 uri.  Osebe, rojene v oktobru, imajo zodiakalno znamenje Tehtnica (do 22. oktobra) ali Škorpijon (od 23. oktobra naprej). Tehtnice se bojijo, da bi koga prizadele ali da bi povzročile krivico. Ljubijo vse lepo in sovražijo prepire ter izražajo racionalne in pravične sodbe o vseh stvareh. Škorpijoni pa natančno vedo koga imajo pred seboj in kakšno mesto si ta oseba zasluži.  So strastni, dominantni in zvesti. Imajo močan karakter in s svojo notranjo močjo lahko vsako še tako negativno situacijo spremenijo v pozitivno.