Slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje redno uživajo zelenjavo in sadje in vse manj je tistih, ki pogosto posegajo po sladkanih pijačah, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC, 2018).
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer smo že petič zapored izvedli raziskavo, smo tudi zaznali, da se po letu 2010 nekoliko umirja trend naraščanja odstotka čezmerno hranjenih in debelih, vendar je ta v skupinah 13-letnih fantov in 15-letnih deklet še vedno neugoden. Zaskrbljujoče je tudi, da je na različnih shujševalnih dietah kar dobra petina deklet, skoraj polovica 15-letnih fantov pa pije energijske pijače. Raziskava poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, sofinancira pa jo Ministrstvo za zdravje.
Skoraj vsak drugi mladostnik redno zajtrkuje, z naraščanjem starosti pa ta navada upada
»Kljub manjšemu upadu odstotka mladostnikov, ki so v letu 2018 med tednom redno zajtrkovali, je trend v opazovanem obdobju 2002–2018 še vedno pozitiven, zlasti pri dekletih in pri mlajših starostnih skupinah« je povedal dr. Matej Gregorič z NIJZ in dodal »Največji napredek beležimo pri 11-letnih dekletih, kjer je ta odstotek narasel iz 39,9 odstotka v 2002 na kar 48,7 odstotka v 2018. Ta uspeh lahko vsaj delno pripišemo letos že jubilejni izvedbi projekta Tradicionalni slovenki zajtrk, ki v vrtcih in šolah uspešno spodbuja zajtrkovanje z živili slovenskega izvora. Če zajtrk v šoli ni priljubljen, pa je treba spodbujati zajtrkovanje doma, v okviru družine.«
Ali ste vedeli, da pogosti in manjši dnevni obroki hrane, še zlasti pa zajtrk, izboljšajo umske sposobnosti, povečajo občutek sitosti in s tem zmanjša možnost prenajedanja, znižajo vsebnost maščob v krvi in ugodno vplivajo krvni sladkor ter zmanjšajo verjetnost pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil v prehrani?
Prvič nas je zato v raziskavi zanimalo tudi kako pogosto mladostniki obedujejo skupaj z družino. Skupni obroki so pomembni z vidika navade rednih obrokov, prenosa veščin ustvarjanja zdravih obrokov ter nenazadnje druženja. Podatki kažejo, da ima le tretjina mladostnikov (33,6 odstotka) vsak dan skupen obrok. S starostjo se odstotek mladostnikov, ki redno obedujejo z družino, znižuje, tako da je med 17-letniki ta odstotek le še vsak četrti (25,6 odstotka). Pomembne razlike so tudi po spolu, saj fantje v višjem odstotku kot dekleta vsak dan obedujejo z družino.
Pitje sladkih pijač močno upadlo, a jih še vedno vsaj enkrat dnevno uživa približno sedmina
Dr. Matej Gregorič z NIJZ je povedal: »Pozitivni trend zelo opaznega znižanega odstotka mladostnikov vseh starostnih skupin in obeh spolov, ki redno uživajo sladkane pijače se nadaljuje, kar je zelo razveseljivo. Njihovo uživanje je bolj razširjeno med fanti in narašča s starostjo mladostnikov. Najvišji odstotek ugotavljamo pri 15-letnih fantih, med katerimi jih redno uživa še vedno skoraj petina (19,7 odstotka).«
Kljub temu, da njihovo uživanje tudi Svetovna zdravstvena organizacija strogo odsvetuje in da se v šolskem okolju spodbuja predvsem uživanje pitne vode, so te še vedno pretirano oglaševane in mladostnikom preveč dostopne. Predstavljajo glavni vir zaužitih prostih sladkorjev, ki so zdravju najbolj škodljiva oblika sladkorja. Njihovo uživanje bo zato močno omejeno tudi v prenovljenih prehranskih smernicah za vrtce in šole. Sem se ne bodo uvrščale le osvežilne sladke pijače, temveč tudi sadni sirupi, sadni sokovi, nektarji, vode z okusi ter vse tiste pijače, ki imajo namesto sladkorja dodana nehranilna sladila.
Ali ste vedeli, da pogosto uživanje sladkih pijač moti mehanizem uravnavanja sitosti, obremenjuje presnovo s hitrimi dvigi krvnega sladkorja, vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko vrednost zaužite hrane, pomembno povečuje tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, kariesa in srčno-žilnih obolenj?
»Drugič smo v raziskavi HBSC pridobili tudi podatke o uživanju energijskih pijač pri mladostnikih v Sloveniji. Odstotek mladostnikov, ki posegajo po energijskih pijačah, se je primerjano z letom 2014, zmanjšal. Različno pogosto jih pije več kot tretjina (34,4 odstotka), pri čemer je odstotek fantov pomembno višji kot odstotek deklet« je razložila dr. Urška Blaznik z NIJZ ter dodala »Pitje narašča s starostjo, v skupini 15-letnikov energijske pijače različno pogosto uživa skoraj vsak drugi mladostnik (48,5 odstotka). Zlasti je sporno oglaševanje energijskih pijač, z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih, saj je ciljano usmerjeno prav k mladostnikom. Ti pitju energijskih pijač pogosto pridružijo tudi druga tvegana vedenja (npr. alkohol, tobak), kar je še posebej zaskrbljujoče.«
Ali ste vedeli, da je kofein ena od najbolj pogosto zaužitih psihoaktivnih snovi, saj ga najdemo v kavi, pravem čaju, kakavu, ledenih čajih, kolah? Redno uživanje energijskih pijač, ki vsebujejo bistveno višje koncentracije kofeina v primerjavi s prej omenjenimi viri, pri mladostnikih škodljivo vpliva tudi na kakovost in dolžino spanja, kar lahko vodi v večje težave s spanjem v odrasli dobi.
Med mladostniki vedno bolj priljubljena zelenjava, redno jo uživa že več kot tretjina, dekleta zelenjavo in sadje uživajo v večji meri kot fantje
Pri mladostnikih vseh starostnih skupin in pri obeh spolih se povečuje redno uživanje zelenjave, kar je zelo spodbudno. Prav tako se povečuje redno uživanje sadja, predvsem pri mlajših mladostnikih obeh spolov, zaskrbljujoče pa je, da se je pri starejših mladostnicah ta odstotek znižal. Sicer pa malo več kot tretjina mladostnikov (39,8 odstotkov) vsak dan uživa sadje, prav tako malo več kot tretjina mladostnikov vsak dan uživa zelenjavo (35,9 odstotkov), pri čemer je tako uživanje sadja kot zelenjave pogostejše med dekleti. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada.
»Slovenija je pri uvedbi ukrepa EU Šolska shema v šolskem letu 2009/2010 temeljila na dobrih izkušnjah pilotnega projekta Jabolko v šoli. Glede na dobre izkušnje shem pri nas in v tujini bi bilo v prihodnje dobro razširiti ukrep na prav vse slovenske šole« je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ in dodala: »Pregled šolskih shem, ki v svojih programih spodbujajo uživanje zelenjave in sadja je pokazal, da se povečujeta tako znanje kot uživanje zelenjave in sadja med otroki in mladostniki, ki so vključeni v take programe. Še posebej ugoden učinek imajo take sheme na socialno-ekonomsko ranljivejše skupine otrok. Pri vključenosti šol v šolske sheme se opaža tudi zmanjšanje uživanja nezdrave hrane med učenci.«
Ali ste vedeli, da je zdrava prehrana (bogata s sadjem in zelenjavo, kakovostnimi beljakovinami in polnozrnatimi izdelki) pomembna za zdravje, saj vsebujeta številne, za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi, ki obenem varujejo pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v odrasli dobi. Sadje in zelenjave sta zaradi nizke energijske gostote koristna pri vzdrževanju telesne mase.
Nekateri trendi v prehranskem vedenju mladostnikov, Slovenija, 2002–2018
Naraščajoči trend odstotka čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu nekoliko umirja
V skupino čezmerno hranjenih in debelih se je uvrstilo 18,6 odstotka mladostnikov. Odstotek čezmerno hranjenih in debelih je bil višji med fanti (22,6 odstotka) v primerjavi z dekleti (14,4 odstotka) ter med starejšimi mladostniki (21,7 odstotka 17-letnikov) v primerjavi z mlajšimi (15,7 odstotka 11- letnikov).
V opazovanem obdobju 2002–2018 ugotavljamo naraščajoč trend čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov skupaj, po spolu in med 13- in 15-letniki, kar kaže na zaskrbljujoč in resen javnozdravstveni problem, ki ga v Sloveniji zaznavamo že več desetletij. Kljub temu je razveseljivo nekolikšno umirjanje tega trenda po letu 2010, zlasti med 11- letniki obeh spolov. Podobno ugoden trend v zadnjih letih ugotavlja ljubljanska Fakulteta za šport iz podatkov športno-vzgojnega kartona šol, ki pa vzroke za neustrezno prehranjenost otrok in mladine pripisuje tudi njihovi slabi gibalni učinkovitosti.
Ali ste vedeli, da je debelost v otroštvu in mladosti povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pri odraslih? Čezmerna telesna teža in debelost sta vzrok za približno 80 % vseh primerov sladkorne bolezni tipa II, 35 % vseh ishemičnih bolezni srca in 55 % vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi.
Odstotek čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov
Na dieti petina deklet in nekaj več kot desetina fantov
»Na dieti, ali počno kaj drugega, da bi shujšali, je šestina (16,5 odstotkov) mladostnikov in sicer več deklet (21 odstotkov) kot fantov (12,3 odstotkov). Najvišji odstotek mladostnikov, ki so na dieti, je med 17-letniki. V letih 2002-2018 se zvišuje odstotek 13- letnikov, ki so na dieti; prav tako zvišanje ugotavljamo pri fantih v vseh starostnih skupinah« je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ .
Zbrani podatki za učinkovite ukrepe
Kljub temu, da je raziskava razkrila spodbudne rezultate, ki so plod aktivnosti Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ostajajo še vedno starostne skupine mladostnikov in skupine ločene po spolu, ki bodo zahtevale usmerjene ukrepe. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi skupinam, ki prihajajo iz družin s podpovprečnim denarnim blagostanjem, saj so se tudi pri večini teh pokazali pričakovano slabši rezultati.
Podatki so tudi pomembno izhodišče za prihodnjo raziskavo, saj je treba upoštevati tudi vpliv pandemije na prehranske navade mladostnikov. Omejevanje širjenja novega koronavirusa ter »ostajanje« doma nas trenutno vse postavlja pred številne izzive. To obdobje na nekatere mladostnike vpliva celo pozitivno (npr. družinski obroki, učenje kuhanja…), lahko pa tudi negativno, saj v tem obdobju učenci niso bili stalno deležni uravnoteženih šolskih obrokov iz šolske prehrane, vzgojnih prehranskih vsebin ter izvajanja drugih projektov in ukrepov, ki jih šole nudijo (npr. Šolska shema, mreža Zdravih šol, Tradicionalni slovenski zajtrk, itd.).
Spremembe, ki smo jim priča, bodo lahko vplivale na naše prehranske navade in način življenja tudi pozneje. V tem času je zdrava prehrana še toliko bolj pomembna, saj sta prehrana in zdravje tesno povezana. Prehrana je tisti vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Tudi z omejenimi dostopi do hrane, finančnimi omejitvami ter slabšimi kuharskimi veščinami lahko sestavimo zdrave obroke in se bolj redno prehranjujemo. Situacija, v kateri smo se znašli, ima torej lahko kar nekaj koristnih izidov in priložnosti.
Vir: NIJZ
