Ti so npr. dobili 610 kun za 100 evrov, čeprav je srednji devizni tečaj te dni približno 744 kun za 100 evrov. V menjalnicah izpostavljajo, da poslujejo skladno z zakonom, ki višine provizij ne določa.
Visoke provizije v nekaterih menjalnicah so presenetile tudi turistične delavce, kot je direktorica Turistične zveze Pulja, Sanja Cinkopan Korotaj. “Menim, da gre za zakonit rop. Eno je, če je srednji tečaj 7,5 kune za evro in ga spremenijo na 7,3 kune, druga pa, če ga spremenijo na 6,1 kuno. Pošiljamo slabo sliko gostom,” je dejala za hrvaško javno televizijo HTV.
So pa tudi primeri, ko sta na nekaj deset metrov narazen dve menjalnici, v katerih ena ponuja veliko ugodnejši menjalni tečaj, kar daje možnost izbire, navaja televizija.
Medtem ko so v Zagrebu provizije v menjalnicah eden ali dva odstotka, kar je podobno kot v bankah ali na pošti, je ob obali stanje drugačno. Menjalnice tam praktično nimajo konkurence, posebej v manjših mestih, v katerih ni ne bank ne poštnih poslovalnic.
V enem večjih hrvaških podjetij, ki upravlja menjalnice, Auro Domus, so za HTV dejali, da se njihov tečaj razlikuje glede na ekskluzivnost lokacije, na kateri imajo podružnico. Večinoma so te nameščene na najbolj iskanih turističnih lokacijah, na katerih so tudi najemnine prostorov občutno višje, so pojasnili. Pri tem so navedli, da turisti večinoma menjajo manjše zneske med pet in 20 evrov.
V hrvaški centralni banki (HNB) so tistim, ki menijo, da so zamenjali denar po prenizkem tečaju evra, svetovali, naj zahtevajo vrnitev svojega denarja v menjalnici najpozneje do konca dneva, v katerem so zamenjali denar. Treba se je dobro informirati in biti previden, ko gre za izbiro menjalnice, so poudarili.
Na Hrvaškem posluje približno 1200 menjalnic, ki so dovoljenje za delo dobile od HNB. Delajo v skladu z zakonom o deviznem poslovanju, ki je višino provizije prepustil ponudbi in povpraševanju, tako da niti finančni inšpektorji verjetno ne bi našli nobenih nepravilnosti glede zneskov provizije.
Hrvaška vlada načrtuje uvedbo evra v naslednjih štirih letih, slovo od kune pa bo pomenilo tudi manj zaslužka za menjalnice in banke. Podatki iz leta 2018 kažejo, da so menjalnice odkupile 2,5 milijarde evrov, prodale pa približno milijardo evrov. Če je bila povprečna provizija pet odstotkov, so zaslužili stotine milijonov kun, je danes poročal Večernji list.
Dodaja, da tudi hrvaški državljani in podjetja za provizije za zamenjavo valut letno porabijo od 400 milijonov kun do 1,2 milijarde kun (od 54 do 161 milijonov evrov), kar predstavlja od 0,1 do 0,3 odstotka hrvaškega BDP. (STA)
