Znanstveniki zdaj pravijo, da izračun ni tako preprost in da je enoletni pes pravzaprav star okoli 30 v človeških letih, štiriletni okoli 54 v človeških letih, 14-letni pa okoli 75 v človeških letih. Kot so pojasnili, so se v raziskavi osredotočili na epigenetske spremembe DNK-ja, pri čemer so bili še posebej pozorni, kako se določene molekule, imenovane metilne skupine, s časom kopičijo v določenih delih človeškega genoma, nato pa so to primerjali s pasjim genomom. Izsledki, do katerih so prišli z genetskimi podatki okoli stotih zlatih prinašalcev, so pokazali, da se ne da kar vsakega leta preprosto pomnožiti s sedem. V resnici psi v prvem letu kažejo precej hitrejše kopičenje metilnih skupin v svojem genomu kot ljudje, kar nakazuje, da se starajo precej hitreje, nato pa se hitrost staranja pri psih precej bolj upočasni kot pri ljudeh.