S tem je odprta pot do vlade z 20 ministrstvi, uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi z letom 2024 in novem načinu upravljanja RTV Slovenija.
Vlada bo imela 20 ministrstev
Uveljavitev sprememb zakona o vladi prinaša spremembe pristojnosti in imen nekaterih ministrstev, pa tudi ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Z dnem uveljavitve zakona bo štirim aktualnim ministrom prenehala funkcija, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku. Sedanji šolski in infrastrukturni minister Igor Papič in Bojan Kumer, ki bosta ob reorganizaciji vlade po načrtih prevzela vodenje novih ministrstev, pa morata po uveljavitvi zakona s svojih funkcij odstopiti. Odstopni izjavi sta že podpisala, odstopata pa z današnjim dnem, so za STA potrdili na ministrstvih.
Nov način upravljanja RTV-ja
Z dnem uveljavitve novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pa preneha mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti. Novi svet zavoda, ki bo nasledil dozdajšnji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, je novela predvidela, da nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti DZ niti vlada. Predsednika uprave bo v skladu z novelo imenoval svet na podlagi javnega razpisa, dva člana uprave bo svet imenoval na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa bodo izvolili zaposleni na zavodu.
Leto dni za ureditev zakona o dolgotrajni oskrbi
V skladu s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi bo zakon o dolgotrajni oskrbi iz decembra 2021 začel veljati šele 1. januarja 2024, ne pa že 1. januarja 2023. To hkrati pomeni, da se za eno leto prestavlja uveljavitev pravic do institucionalnega varstva starejših in oskrbovalca družinskega člana, ki sta za uveljavljanje na vrsti prvi. Zaradi zakonskih pomanjkljivosti in nedoslednosti v zakonu bo treba v tem času določena vprašanja in rešitve urediti drugače. Gre zlasti za vsebine, ki se nanašajo na kadre in financiranje, nadalje za podzakonske predpise in za tisti del izvajanja, za katerega bo zadolžen zavod za zdravstveno zavarovanje. Nov sistem mora po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omogočiti enoten cenovni dostop do storitev in oceno potreb v domačem okolju, pa tudi enotne vstopne točke in enotno ocenjevalno lestvico potreb. Poleg tega mora zakon zagotavljati krajevno, informacijsko in fizično dostopnost storitev, so opozorili.
