Praznik zaključuje čas adventa in začenja božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po Gospodovem razglašenju. V večini pravoslavnih Cerkva božič praznujejo s 6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja. V številnih državah je božič državni praznik ali dela prosti dan. Praznujejo ga tudi mnogi nekristjani in neverni, predvsem kot družinski praznik in del novoletnih počitnic. Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, ki je opisan v Novi zavezi kot izpolnitev mesijanskih prerokb. Kristjani verjamejo, da številni starozavezni odlomki napovedujejo prihod Mesije in da so se te napovedi uresničile v Jezusu. Po zgodbi sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela.
Od kod izvira božiček?
Božiček je novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje (pridne) otroke na sveti večer (24. december) ali pa na božično jutro (25. december).
Božička poznajo v številnih kulturah, ki so tega dobrega moža sooblikovale. Lik Božička pa se je pravzaprav razvil iz legende o dobrem svetniku Nikolaju, menihu, ki je živel med letoma 280 in 350 našega štetja v sedanji Turčiji in ki je vse svoje imetje razdelil med revne in bolne ljudi. Znan je bil tudi kot zaščitnik mornarjev in otrok.
Legenda o tem dobrotniku se je širila po svetu in leta 1863 prišla do ameriškega karikaturista Thomasa Nasta, ki je nato začel razvijati svojo podobo Božička, takšnega, kot ga poznamo danes. Tri leta kasneje so dobremu možu določili »poklic«, torej izdelovanje igrač, še tri leta kasneje pa je dobil svoj dom na severnem polu.
Kje je doma božiček?
Božiček prihaja s Finske, natančneje z Laponske. Menda živi na vrhu gore Korvatunturi, ki je visoka 486 metrov. Tja so ga »naselili« napovedovalci na nekem finskem radiu, ki so leta 1927 oznanili, da Božiček prebiva tam. S tem podatkom so povzročili val navdušenja med otroki z vsega sveta. Ti Božičku vse od takrat vsako leto pišejo na milijone pisem. Da bi Božiček ohranil svoj mir in seveda skrivno lokacijo svojega doma, se je odločil, da se bo s svojim spremstvom preselil v dolino, natančneje v kraj Rovaniemi, ki je postal tudi uradni kraj njegovega bivanja. Božička so odlično izkoristili tudi Američani, ki so svojega Santa Clausa »preselili« na svoj kontinent ter mu našli celo ženo. Božiček je namreč poročen z gospo Božičkovo, kar si je domislila pesnica Katherine Lee Bates, ki je Božička »poročila« v zgodbi z naslovom Božiček na vožnji s sanmi.
Okraševanje drevesca
Nemci so že pred prihodom krščanstva zelene jelke okraševali, da so se svetile v temi in tako malo popestrile dolgočasne, zimske večere. Prva božična drevesca so se v 17. stoletju pojavila v Strasbourgu, nato pa se okoli leta 1820 s prihodom prvih nemških priseljencev preselila še v Pennsylvanijo. Ko se je kraljica Viktorija poročila z nemškim princem Albertom, je on to tradicijo leta 1840 odnesel v Veliko Britanijo. Osem let kasneje je prvi ameriški časopis objavil fotografijo kraljevega božičnega drevesca, s čimer se je tradicija preselila tudi izven Pennsylvanije.
Žive jaslice segajo v 13. stoletje
Žive jaslice s kravami, osli in ovcami poznamo tudi v Sloveniji. Najbolj poznane so morda ravno tiste v Postojnski jami. Prve žive jaslice pa segajo vse v leto 1224, ko je Frančišek Asiški prikazal Jezusovo rojstvo, s čimer je ljudem veliko jasneje in enostavneje razložil, za kaj sploh gre pri prazniku.
Poljub pod omelom
Po keltski legendi je omelo čudežno – lahko celi rane, poveča plodnost, prinaša srečo in odganja zle duhove. Tradicija poljubljanja pod omelom se je pričela šele v viktorijanski dobi, kar je sicer dokaj presenetljivo glede na zadrto in spolno zavrto obnašanje tistega časa. Ali pa potemtakem sploh ni tako presenetljivo!
