Velenje, 5. aprila ‒ Kmetijstvo v Sloveniji, tudi v Šaleški dolini, se sooča z vse večjimi izzivi, ki ogrožajo njegovo prihodnost. Na eni strani visoke cene gnojil in energentov, na drugi pa padanje odkupnih cen mleka. Direktor Kmetijske zadruge Šaleške doline Ivo Drev opozarja, da so razmere resne, a za zdaj v naši regiji še obvladljive – predvsem zaradi pravočasnih odločitev. Cene gnojil so v zadnjem obdobju močno poskočile, vendar so v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina večino potreb zagotovili že v zimskem času. »Več kot 70 odstotkov gnojil smo nabavili že jeseni in v začetku letošnjega leta,« pojasnjuje Drev, kar pomeni, da letošnja sezona za večino lokalnih kmetov ne bo tako stresna, kot bi sicer lahko bila. Težave pa ostajajo pri preostalih količinah, pri katerih so cene zrasle tudi za 40 do 60 odstotkov, dobava pa je negotova. Gnojila se pogosto kupujejo sproti, večjih količin pa na trgu skoraj ni. »Tam, kjer si tega niso zagotovili pravočasno, bo velika zagata,« opozarja Drev.
Višji stroški bodo vplivali na cene hrane
Podražitve energentov, predvsem goriva, ki ga kmetje potrebujejo za obdelavo zemlje, dodatno obremenjujejo proizvodnjo. Stroški so se povečali za več kot 30 odstotkov, kar se bo neizogibno odrazilo tudi pri cenah hrane. »Kmet nima rezerv, da bi te stroške pokril sam,« poudarja Drev in dodaja, da brez dviga cen ne bo šlo. Čeprav potrošniki višjih cen ne želijo, je realnost taka, da se bodo te slej ko prej prelile tudi na trgovske police.
Padec cen mleka razmere še dodatno zaostruje
Poleg rasti stroškov se kmetje soočajo še z enim resnim problemom – padanjem odkupnih cen mleka. Po obdobju, ko so bile cene razmeroma ugodne, se zdaj hitro znižujejo, kar ustvarja nevarno kombinacijo. »Če ne bo ukrepov, se lahko zgodi, da bodo tudi večje kmetije opuščale prirejo,« opozarja Drev. Mladi se za kmetijstvo odločajo vse redkeje, saj je prihodnost preveč negotova.
Opuščanje kmetij in zaraščanje podeželja
Posledice so že vidne. Predvsem manjše kmetije, zlasti na hribovitih območjih, opuščajo dejavnost. To vodi v zaraščanje kmetijskih površin, kar ne vpliva le na kmetijstvo, temveč tudi na podobo krajine in turizem.
»Če bomo imeli zaraščeno okolje, ne vem, kakšen turizem bomo sploh še razvijali,« opozarja Drev. Trend, ki smo ga nekoč opazovali drugod po Sloveniji, se zdaj seli tudi v Šaleško dolino.
Država ukrepa prepočasi
Drev je kritičen do odziva države in Evropske unije, ki po njegovem mnenju ne ukrepata dovolj hitro in odločno. Pomoči sicer obstajajo, vendar pogosto pokrijejo le del stroškov, ne pa dejanske proizvodne cene. Kot eno ključnih rešitev vidi določitev minimalne odkupne cene, pod katero kmetijski pridelki ne bi smeli pasti, podobno kot to že poznajo v nekaterih drugih evropskih državah. V ospredju pa ni le vprašanje kmetov, temveč širše družbe. »Če ne bomo imeli svoje hrane, se nam lahko v prihodnosti pišejo težki časi,« opozarja. Uvoz hrane sicer trenutno zapolnjuje vrzeli, a v kriznih razmerah se lahko dobavne poti hitro zaprejo. Zato poudarja pomen domače pridelave hrane in večje podpore kmetijstvu kot strateški dejavnosti.
Sporočilo kmetom: vztrajajte, a meje obstajajo
Kmetom Šaleške doline Drev sporoča, naj vztrajajo, saj imajo za seboj močno zadrugo, ki se trudi reševati težave. Vendar pa opozarja, da imajo tudi zadruge svoje meje. »Treba je ljudem dati vero v boljšo prihodnost,« poudarja. Brez hitrih in konkretnih ukrepov države pa bi lahko trenutne težave prerasle v dolgoročno krizo, ki bi bistveno zaznamovala slovensko kmetijstvo.
⏹