Velenje, 31. marca – 30. marca smo obeležili mednarodni dan brez odpadkov, ki letos v ospredje postavlja hrano in zaskrbljujoče dejstvo, da zavržemo kar petino vse pridelane hrane. Ob tej priložnosti smo na pogovor povabili Alenko Centrih Ocepek, vodjo tehnološke priprave dela pri PUP Saubermacher, ki je poudarila, kako pomembni so ozaveščenost, majhne spremembe vsakodnevnih navad ter premišljeno nakupovanje in načrtovanje obrokov.
Potrošništvo in navade kot ključna razloga za zavrženo hrano
Kot poudarja sogovornica, je eden ključnih razlogov sodobno potrošništvo, ki nas spremlja na vsakem koraku. »Privlačne akcije, velike količine izdelkov in ponudbe »XXL« nas pogosto spodbudijo k nepremišljenim nakupom. Posledično kupimo več, kot dejansko potrebujemo, nato pa hrana zaradi pretečenega roka trajanja pogosto konča med odpadki.« Tako je po njenem mnenju ključno predvsem načrtovanje. »Pomembno je, da na tedenski ravni premislimo, kaj bomo potrebovali, ter redno preverjamo zaloge v hladilniku in shrambi. Tako lahko sproti prilagajamo jedilnik in živila porabimo, preden se pokvarijo,« pravi Centrih Ocepek ter izpostavi, da je v zadnjem času na voljo vse več idej in receptov za porabo ostankov hrane. »Včasih moramo preprosto nekoliko spremeniti način razmišljanja in se zavestno odločiti, da bomo hrano res uporabili, ne pa zavrgli,« še poudari.
Tretjina bioloških odpadkov še vedno med mešanimi odpadki
Ko govorimo o odpadni hrani, ne smemo spregledati širše slike. »Velik delež hrane se izgubi že na samem začetku pri pridelavi, med transportom, skladiščenjem in v trgovinah. Del zavržene hrane je sicer mogoče kompostirati, predvsem biološke odpadke, medtem ko se drugi del uporablja za proizvodnjo bioplina. Največji problem pa predstavljajo biološki odpadki, ki končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Teh je po analizah še vedno okoli 30 odstotkov, kar otežuje nadaljnjo predelavo in predstavlja dodatno obremenitev za okolje. V Šaleški dolini se po sogovorničinih besedah stanje sicer počasi izboljšuje. »Podatki kažejo, da se delež bioloških odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih nekoliko zmanjšuje, kar je lahko pozitiven znak,« pravi. Kljub temu poudarja, da bo v prihodnje ključna predvsem prilagoditev posameznikov, bodisi zaradi večje ozaveščenosti bodisi zaradi finančnih pritiskov. Podobno velja tudi za ločevanje odpadkov. Kljub dolgoletnemu opozarjanju še vedno velja, da mešani komunalni odpadki predstavljajo približno 30 odstotkov vseh odpadkov, pri čemer več kot polovica sploh ne sodi v to skupino. »To pomeni, da imamo še veliko prostora za izboljšave,« dodaja. »Zavedanje, da vsak evro šteje, je pri tem ključnega pomena. Stroški ravnanja z odpadki – zlasti odlaganja – so visoki, zato lahko pravilno ločevanje in zmanjševanje količine odpadkov neposredno vplivata na nižje položnice. Vsak posameznik lahko prispeva svoj delež. Treba se je organizirati, spremeniti način razmišljanja in začeti pri sebi. Ko bomo to dosegli, bomo naredili največ, kar lahko,« zaključi sogovornica.
