Med letošnjimi prejemniki priznanj Civilne zaščite je tudi Uroš Burič, ki je za svoj pomemben prispevek k razvoju sistema zaščite in reševanja prejel bronasti znak. Z dolgoletnim in predanim delom že vrsto let skrbi za boljšo varnost ljudi in premoženja. Ob naravnih in drugih nesrečah – od poplav in požarov do epidemij – se znova in znova pokaže, kako nepogrešljivi so pripadniki sil zaščite in reševanja, ki s strokovnostjo, pogumom in nesebično predanostjo pomagajo tam, kjer je to najbolj potrebno. Burič ob tem poudarja, da priznanje razume predvsem kot potrditev dela, ki se pogosto odvija v ozadju, ter kot priznanje vsem, s katerimi soustvarjajo zgodbo prostovoljstva in pomoči. »Ne jemljem ga kot osebni dosežek, ampak kot priznanje vsem, s katerimi sodelujem.« Povabili smo ga na pogovor.
Kako gledate na prostovoljstvo, ki ga opravljate?
»Po skoraj tridesetih letih prostovoljstva njegov vpliv na moj vsakdan jemljem za samoumevnega. Zaznamovan sem z načinom dela, ki ga imenujemo prostovoljstvo. Prinaša mi ogromno zadovoljstva in osebnega zadoščenja. Da pa do tega prideš, je potrebnega veliko prevzemanja odgovornosti in iskanja privlačnih metod, s katerimi ostaneš v stiku s časom. Skozi leta se spreminja tudi prostovoljstvo ‒ dnevi so polni aktivnosti in motilcev, s katerimi moraš tekmovati za pozornost. Včasih ti uspe celo zmagati.«
Kaj so največji izzivi pri vašem delu v štabu Civilne zaščite Mestne občine Velenje?
»Če se osredotočimo na elementarne nesreče, je to vsekakor delo z ljudmi in usklajevanje potreb na terenu.«
Kako se spominjate intervencij ob neurjih in poplavah leta 2023?
»Narava nam je takrat res pripravila ujmo, za katero nismo vadili in je pričakovali. Bili pa smo pripravljeni. Izziv je bil zaradi velikega festivalnega dogodka v tistem času še toliko večji. Vem, da v dneh, ko je težko, Velenjčani stopimo skupaj in pomagamo. V najbolj intenzivnih dneh nam je pomagalo veliko število občanov, ki so se tako ali drugače odzvali s prostovoljnim delom ali pa z oblačili in opremo. Pravzaprav lahko odziv vseh služb ter lokalne skupnosti le pohvalim in se zahvalim za njihovo pomoč in podporo. Da sem lahko pomagal in prispeval, se lahko zahvalim tudi vodstvu štaba, ki mi je zaupalo. Vsekakor smo se iz preteklih ujm mnogo naučili in pridobili izkušnje. Upamo, da bo takšnih in podobnih dogodkov čim manj. Z geslom “pričakuj najboljše, bodi pripravljen na najslabše” zremo v prihodnost.«
Kako smo v lokalni skupnosti pripravljeni na izredne razmere?
»Bi želeli slišati, da je vse popolno? Tudi če bi bilo, bi narava poskrbela za presenečenje! Lahko pa zatrdim, da so velenjski gasilci vrhunski ‒ to dokazujejo tako na terenu kot na tekmovanjih. Da ne bo pomote, nisem in nikoli nisem bil gasilec. Seveda sistema zaščite in reševanja ne sestavljajo le gasilci, temveč tudi številna druga društva in službe, ki se redno usposabljajo. Želim si, da jim pridobljenega znanja nikoli ne bo treba prikazati v realni situaciji. Prevzetno bi bilo misliti, da smo pripravljeni na vse in da nas nič ne more presenetiti. Mnogo lahko vsak posameznik stori za svojo varnost, predvsem z upoštevanjem navodil in priporočil ter s prilagajanjem dnevnih opravil glede na razmere.«
Kako vidite razvoj sistema zaščite in reševanja v prihodnje?
»Četudi bi bile na vidiku le mavrice in cvetoča polja narcis, je prav, da smo pripravljeni. Pri Civilni zaščiti Velenje smo oblikovali zaupanja vreden sistem, v okviru katerega lahko s pomočjo prostovoljcev in strokovnega kadra pomagamo. Kot sistem se razvijamo, prilagajamo in rastemo. Kaj nam bo prinesel jutri, ne vem. Vem pa, da bomo lahko računali na pomoč lokalne skupnosti in da bo skupnost lahko računala na nas.«
Ostane kaj časa tudi za vaše hobije?
»Taborništvo že 36 let predstavlja pomemben del mojega življenja in me je močno oblikovalo. Skozi leta sem sodeloval na različnih področjih – od izobraževanj do organizacije večjih dogodkov doma in v tujini. Poleg tega prosti čas rad preživljam aktivno v naravi.«