Velenje, 18. marca ‒ Fakulteta za varstvo okolja je prejela posebno priznanje nacionalne nagrade ED.VITA v kategoriji raziskav in inovacij za projekt µPlastiTrap I. Gre za prvo nacionalno priznanje na področju kakovosti in trajnostnosti v visokem šolstvu, ki sta ga letos prvič podelila Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Projekt je bil prepoznan kot primer inovativnega in razvojnega dela, ki povezuje raziskovanje, izobraževanje in konkretne potrebe okolja. Kot poudarja raziskovalka in pobudnica projekta, doc. dr. Anja Bubik, priznanje potrjuje, da lahko tudi manjša institucija razvija rešitve z vidnim družbenim učinkom.
Projekt, ki povezuje raziskovanje in študente
Posebno vrednost projektu daje tudi aktivno sodelovanje študentov, ki so vključeni v razvoj prototipa, terenske meritve in laboratorijske analize. Na ta način projekt ne prinaša le novih rešitev, temveč tudi pomembno izobraževalno izkušnjo. Gre za povezovanje znanja, raziskovanja in prakse, kar študentom omogoča razvoj kompetenc na področju trajnostnega razvoja in okoljskega monitoringa. Projekt se osredotoča na spremljanje mikroplastike v manjših rekah, kot sta Paka in Savinja. V ta namen so razvili prenosni vzorčevalnik, ki omogoča filtracijo večjih količin vode neposredno na terenu. Razvoj naprave je bil tudi odziv na poplave leta 2023, ko so v vodotokih ostale velike količine plastičnih odpadkov. Ti se sčasoma razgrajujejo in postajajo vir mikroplastike, ki jo brez ustreznih metod težko zaznamo.
Mikroplastika – nevidna, a trajna grožnja
Mikroplastika so delci plastike, manjši od pet milimetrov, ki se v okolju ne razgradijo, temveč se kopičijo. Zaradi svoje majhnosti pogosto ostajajo neopaženi, a imajo lahko resne posledice. Vodni organizmi jih lahko zamenjajo za hrano, kar pomeni, da mikroplastika vstopa v prehranjevalno verigo. Poleg tega plastika vsebuje različne dodatke, ki so lahko potencialno škodljivi za zdravje in okolje.
Kaj kažejo meritve v Paki in Savinji?
Raziskava, ki je potekala eno leto na osmih lokacijah, je pokazala, da mikroplastika v teh rekah je prisotna, a trenutno stanje še ni alarmantno. Najpogosteje so zaznali sintetična vlakna, ki izvirajo predvsem iz tekstila. Ta se sproščajo pri pranju oblačil in se lahko širijo tudi po zraku. Kljub razmeroma nizkim vrednostim raziskovalci opozarjajo na pomemben problem – plastični odpadki, ki so po poplavah ostali na rečnih bregovih. Na teže dostopnih mestih plastika še vedno ostaja ujeta v rastju ali prekrita s sedimentom, kjer postopoma razpada na manjše delce. Ti lahko v prihodnje predstavljajo pomemben vir mikroplastike.
Del širše evropske zgodbe
Projekt se razvija v okviru programa Interreg Europe (projekt PLASTIX), ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo in zmanjševanje plastičnih odpadkov. Fakulteta pri tem sodeluje tudi z Razvojno agencijo SAŠA, s katero išče rešitve za čistejše vodotoke, trajnostno ravnanje z viri in prilagajanje na podnebne spremembe. Po besedah Bubik se zavedanje o problematiki mikroplastike povečuje, a ključno vprašanje ostaja, kako to znanje prenesti v vsakdanje ravnanje. Takšni projekti imajo pomembno vlogo tudi kot učna platforma, ki spodbuja razmišljanje o odgovornem ravnanju z okoljem.
Ozaveščenost raste, a je še ni dovolj
Reševanje problema mikroplastike se začne pri posamezniku. Pomembno je, da znamo presoditi, kdaj je uporaba plastike res nujna in kdaj jo lahko nadomestimo z drugimi materiali. Z manjšimi koraki – zmanjševanjem odpadne plastike, premišljenimi odločitvami in vključevanjem v okoljske pobude – lahko vsak prispeva k boljšemu stanju okolja.
