Velenje, 2. aprila ‒ Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih povzročil precejšnjo škodo – po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je poškodovanih vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase. Lastniki gozdov lahko s sanacijo začnejo že pred uradno odločbo, vendar morajo o tem obvestiti pristojnega revirnega gozdarja.
Kakšno škodo je vetrolom pustil v Šaleški dolini?
Po besedah vodje Krajevne enote Šoštanj Aleša Ocvirka območje tokrat ni utrpelo večjih vetrolomov, so pa posledice razpršene po širšem območju. Močni sunki severozahodnega vetra so podirali predvsem manjše skupine dreves, zlasti na izpostavljenih legah, na katerih so gozdovi že bili oslabljeni ali redčeni. Najhuje je bilo v okolici Velenja, predvsem na območjih, ki so že tradicionalno bolj izpostavljena – na Trim stezi, Kožlju, v Ložnici in v Škalah, kjer so bila drevesa zaradi posegov ob gradnji avtoceste dodatno izpostavljena vetru.
Kateri so glavni vzroki, da se vetrolomi na določenih območjih ponavljajo?
Kot pojasnjuje Ocvirk, so nekateri predeli, denimo območje Trim steze, že tradicionalno bolj izpostavljeni vetru. »Severni vetrovi tam pogosto dobijo dodatno hitrost, verjetno tudi zaradi odprtega prostora nad Škalskim in Velenjskim jezerom, nato pa se usmerijo proti Velenju in okoliškim pobočjem, kjer povzročajo največ škode. Še posebej ranljiva so območja, na katerih so bili gozdovi v preteklosti že oslabljeni – bodisi zaradi ujm bodisi zaradi napadov podlubnikov ali redčenja sestojev. Na takih mestih nastajajo vrzeli, v katerih se veter laže “ujame” v krošnje dreves, ustvarja vrtince in s tem povzroča dodatno podiranje in lomljenje drevja,« razloži Ocvirk, ki opozarja tudi na spremembe značaja vetra. »Ne gre več zgolj za dolgotrajno pihanje, temveč vse pogosteje za kratke, a zelo močne sunke, ki namesto enakomerne škode na širših površinah povzročajo izrazite lokalne vetrolome.« Ali bo na razmere v prihodnje vplivala tudi gradnja hitre ceste? »Po njegovih besedah je to zelo verjetno. Z gradnjo in drugimi posegi v prostor se gozdovi fragmentirajo in nastajajo nove odprte površine, kjer se je veter prej ustavljal, zdaj pa lahko neovirano pospeši in prodira globlje v dolino. Prav pomanjkanje sklenjenega gozda vetru omogoča, da pridobiva hitrost in povzroča več škode. Podoben vpliv imajo tudi drugi posegi, kot so novogradnje ob robovih gozdov.« Čeprav je bivanje v bližini narave privlačno, Ocvirk opozarja, da takšne lokacije ob močnem vetru lahko predstavljajo tveganje – drevesa ob robu gozda so bolj izpostavljena in lahko ob podrtju poškodujejo objekte. Tako bo po njegovem mnenju v prihodnje nujen premislek o umeščanju infrastrukture in gradenj v prostor – predvsem z vidika večje varnosti in trajnostnega upravljanja krajine.
Ali po vetrolomu grozi povečana namnožitev podlubnikov?
Kot pojasnjuje Ocvirk, je tveganje letos nekoliko večje, vendar razmere za zdaj niso alarmantne. »Lani smo imeli v dolini srečo, saj ni bilo večjih vetrolomov, zato tudi razmah podlubnikov ni bil izrazit. Letos pa zaradi sveže poškodovanega lesa pričakujejo nekoliko večjo prisotnost teh škodljivcev. Zato na Zavodu za gozdove Slovenije lastnike gozdov pozivajo, naj po umiritvi razmer sami pregledajo svoje parcele. Pravočasno odkrita žarišča so namreč ključna za preprečevanje širjenja podlubnikov,« odgovarja Ocvirk, ki doda, da so se ponekod lastniki že lotili sanacije, vendar strokovnjaki opozarjajo, da prehitevanje ni smiselno. »Dokler se vremenske razmere povsem ne umirijo, je delo v gozdu lahko nevarno. Poškodovane in polomljene veje pogosto ostanejo ujete v krošnjah in lahko ob najmanjšem sunku vetra padejo na tla. Zaradi tega velja previdnost tudi za obiskovalce gozdov. Sprehajalcem in rekreativcem svetujemo, da se v času nestabilnih razmer raje izogibajo gozdnim potem, saj obstaja povečana nevarnost padanja vej.«
