5. marec je svetovni dan varčevanja z energijo, namenjen ozaveščanju o potrebi po zmanjšanju porabe energije z racionalnim in trajnostnim pristopom. Svetovni dan energetske učinkovitosti spodbuja k razmisleku o pomenu smotrne rabe energije – ne le z vidika varovanja okolja, temveč tudi z ekonomskega vidika, ki postaja za gospodinjstva vse pomembnejši.
Cene energentov so v zadnjih letih temeljito spremenile razmišljanje gospodinjstev. Če je bilo nekoč v ospredju klasično varčevanje, je danes poudarek na učinkoviti in smotrni rabi energije, opozarja Robert Špegel, energetski svetovalec mreže Ensvet, ki deluje pod okriljem Eko sklada. »Ne govorimo več toliko o varčevanju, ampak o tem, kako energijo čim bolj učinkovito izrabiti in na koncu zanjo plačati čim manj,« poudarja sogovornik.
Elektrika postaja prevladujoč energent
Po njegovih besedah v slovenskih gospodinjstvih vse bolj prevladuje električna energija. Uporablja se za kuhanje, pranje in sušenje perila, ogrevanje prostorov s toplotnimi črpalkami ter hlajenje s klimatskimi napravami. Delež drugih energentov se postopno zmanjšuje. Največji porabniki energije pa ostajajo starejše stavbe, zgrajene pred 20 ali 30 leti in več, ki še vedno predstavljajo velik delež slovenskega stavbnega fonda. Te stavbe imajo visoke toplotne izgube, dotrajane inštalacije ter pogosto zastarele ogrevalne sisteme.
Izolacija fasade ali menjava oken ni dovolj
Špegel poudarja, da pri starejših objektih posamezni ukrepi praviloma niso dovolj. »Ni dovolj samo izolacija fasade ali menjava oken. Če ne uredimo tudi regulacije in ogrevalnega sistema, ljudje pogosto ostanejo razočarani,« pravi. Posebej izpostavlja pomen odprave prepiha, zaradi katerega se uporabniki najpogosteje odločajo za menjavo oken. Čeprav toplotna bilanca oken sama po sebi ni ključen dejavnik prihrankov, prepih močno vpliva na občutek ugodja v prostoru. Ob tem opozarja na nujnost pravilnega prezračevanja po menjavi oken. Najbolj učinkovit in cenovno dostopen način je kratkotrajno intenzivno prezračevanje – dve do tri minute s povsem odprtimi okni, večkrat dnevno. Dolgotrajno prezračevanje na »kip« je energetsko neučinkovito.
Ena stopinja manj – do 10 odstotkov prihranka
Znižanje temperature ogrevanja za eno stopinjo lahko pomeni od pet do deset odstotkov prihranka, predvsem v starejših stavbah. V novejših, bolje izoliranih objektih je učinek manjši, saj je toplotna stabilnost višja. Pomembna je tudi pravilna nastavitev termostatskih glav. Optimalne vrednosti so med 22 in 24 °C, pri čemer je treba upoštevati dejavnost v prostoru – sedeče delo zahteva višjo temperaturo kot gibanje.
Stand-by poraba zanemarljiva, ključni so veliki porabniki
Glede porabe električne energije Špegel poudarja, da je poraba naprav v stanju pripravljenosti razmeroma nizka. Ključni porabniki so naprave z grelci: pralni stroji pri visokih temperaturah, električna kuhališča ter toplotne črpalke. »Če želimo dolgoročno zmanjšati porabo, moramo izboljšati toplotno zaščito stavbe in uporabljati sodobne, energetsko učinkovite naprave. Ne najcenejše, temveč učinkovitejše,« poudarja. Pri toplotnih črpalkah opozarja na pogosto zmoto: njihova vgradnja v neizolirane stare stavbe se praviloma ne izplača, saj visoka poraba elektrike in omejena življenjska doba naprave zmanjšata pričakovane prihranke.
Subvencije do 30 odstotkov investicije
Energetske prenove podpirajo nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Te lahko znašajo do 30 odstotkov vrednosti investicije, odvisno od ukrepa. Za prvo vgradnjo toplotne črpalke znaša subvencija približno 1.000 evrov, pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko pa okoli 2.500 evrov ali več, odvisno od sistema. Investicije v ogrevalne sisteme ali izolacijo lahko dosegajo tudi 10.000 evrov in več. Kljub spodbudam sogovornik opozarja na realnost vračilnih dob. Pri izolaciji fasade lahko ta znaša 30 do 40 let, kar odpira vprašanje ekonomske upravičenosti, zlasti če ukrep ni del celovite prenove.
Neodvisno svetovanje kot podpora investicijskim odločitvam
Mreža Ensvet nudi brezplačno neodvisno svetovanje pri energetskih naložbah in pri pridobivanju sredstev Eko sklada. Prijava na svetovanje je mogoča na spletni strani Eko sklada. »V času interneta in umetne inteligence mnogi iščejo odgovore sami, vendar je pri večjih investicijah strokovno, neodvisno mnenje še vedno ključnega pomena,« zaključuje Špegel. Energetska učinkovitost tako ni več le vprašanje okoljske odgovornosti, temveč postaja pomemben gospodarski dejavnik – za posameznika in za državo.
